Blejski strateški forum: manjše države članice EU morajo razmišljati večje

EU potrebuje zunanjo politično doktrino – ne avtobus voditeljev držav

Sporazum o trgovini med EU in ZDA ni bil obremenjen le z velikimi državami članicami, ki so ščitile svoj izvozni trg – od nemških avtomobilov do francoskega vina. António Costa je v Bledu posredno priznal, da je bil trgovinski sporazum med ZDA in EU oblikovan tudi zato, da bi si zagotovili podporo ZDA za Ukrajino. Simbolično je avtobus voditeljev držav skupaj z Natom in Ursulo von der Leyen poskušal prepričati ameriškega predsednika, naj si dejansko prisluži svojo Nobelovo nagrado za mir. 

Kaj pa, če bi vseh 27 voditeljev držav želelo sodelovati v teh pogajanjih? Ali vsi letijo posebej? Ali EU pošlje povezavo za Zoom klic? EU niso Združene države Evrope, kjer ena oseba sprejema vse odločitve. A današnja alternativa – soglasje – ni nič boljša, saj EU drži v večnem zastoju.

Brez ustrezne zunanje politične doktrine, ki bi jasno opredelila naše cilje in zastopanje, bo Evropa vedno podvržena velikim državam članicam, ki vlečejo niti – medtem ko so manjše, kot je Slovenija, potisnjene v vlogo opazovalcev. Zahtevati bi morali več!

Voditeljstvo ni stvar velikosti

Presenetljivo je bilo, da na dvodnevnem dogodku s številnimi evropskimi in državnimi voditelji največje države članice večinoma niso bile prisotne. Glede na to, da prevladujejo v evropski zunanji politični agendi, bi pričakovali, da bodo visoki predstavniki Nemčije, Francije in Italije sodelovali na konferenci, ki se je močno osredotočila na multilateralizem in voditeljstvo.

Ko voditelji EU ne navdihujejo, kot na primer Kaja Kallas, ko so jo vprašali, ali EU še vedno premore geopolitično težo. Ko se glavni voditelji držav ne vključujejo v razprave o tem, kako želimo sprejemati predstavniške in demokratične odločitve. Ko celo ne uspejo braniti vrednot in idej, za katere naj bi Evropa stala, s svojo dvoličnostjo glede Gaze. Ali ne bi morali dati več prostora manjšim državam članicam?

Čas je, da tudi manjše države članice sooblikujemo zunanjo politiko EU. Če si majhen se zavedaš pomena sodelovanja in miru, ker drugače preprosto ne moreš preživeti. 21. Stoletje bomo preživeli le, če bodo lahko evropsko zunanjo politiko oblikovale demokratično izvoljene evropske institucije in ne dogovori med ZDA in Nemčijo za zaprtimi vrati.

Resnično izzovimo status quo

Paneli v Bledu so se dotaknili množice tem. Glas je dobila tudi mlajša generacija. Kandidati za članstvo v EU in predstavniki z vsega sveta so lahko delili svoja stališča. Manjkala pa je razprava o tem, kako bomo dejansko izzvali status quo.

Naj bo to Organizacija združenih narodov ali Evropska unija – številni panelisti so razmišljali o gordijskem vozlu, pri katerem mnogi akterji še naprej dodajajo vozle, namesto da bi poskušali razplesti naše mednarodne institucije in jih ponovno narediti operativne. Za ponazoritev dileme: varna in svobodna Evropa lahko pomeni, da države članice vlagajo v svoje nacionalne obrambne industrije, namesto da bi pomagale izvesti reformo evropskih institucij in pomagale zgraditi dejansko evropsko vojsko, ki bi bila več kot le vsota svojih delov (verjetno tudi z nižjo ceno od 5 % BDP).

V današnjih časih bi si moral Blejski strateški forum prizadevati biti tudi katalizator sprememb – tako da daje glas tistim, ki predlagajo nove perspektive in drzne rešitve. Z oblikovanjem glasu, ki odmeva onkraj Bleda, bi Slovenija poudarila svojo vlogo posrednice evropskih reform in verjetno hitro pritegnila tudi voditelje držav iz zahodne Evrope. Kajti, kot v filmu iz 1989 Polje sanj: če zgradiš (Evropo), bodo prišli.