Statut
Spodaj najdete ustanovni statut.
1. člen
Ta Statut ureja delovanje in organizacijo politične stranke Volt Slovenija.
Člani in članice ter podporniki in podpornice stranke si s svojem delovanjem prizadevajo za aktivno uresničevanje programa stranke, ter delujejo skladno s tem statutom in notranjimi pravili stranke.
V statutu uporabljeni izrazi zapisani v slovnični obliki moškega spola so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. člen
Ime stranke je “Volt Slovenija”. Volt je osnovna enota za merjenje električne napetosti, potencialne razlike in elektromotorne sile, ter kot ime ponazarja energijo, ki jo stranka prinaša v slovenski politični prostor.
Skrajšano ime stranke je “Volt”
Volt Slovenija deluje na področju Republike Slovenije. Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani.
3. člen
Znak stranke je beseda Volt, napisana horizontalno z vijolično barvo (RGB: 80, 33, 131), v črkovni vrsti Ubuntu, pri čemer “V” v logotipu rahlo prekriva črko “o”.
Žig stranke je napis Volt Slovenija v enaki črkovni vrsti kot znak stranke.
4. člen
Delovanje stranke je javno.
Javno delovanje stranka dosega s komunikacijskimi sredstvi javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, organizacijo javnih akcij, sodelovanjem na javnih shodih in razpravah in z uporabo drugih oblik javnega komuniciranja.
5. člen
Član ali članica stranke lahko postane vsak polnoletni državljan oziroma polnoletna državljanka Republike Slovenije, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut, notranja pravila, in program stranke, plača članarino, kot jo določa ta statut, in je opravil ali opravila uvajanje z za to zadolženim članom stranke.
Če je oseba mladoletna je za včlanitev potrebno pisno dovoljenje staršev oziroma odgovornih skrbnikov.
Člani in članice ne morejo biti včlanjeni v drugo slovensko ali evropsko politično stranko. Prav tako ne smejo biti včlanjeni ali včlanjene v organizacije, gibanja ali skupine, v Republiki Sloveniji ali tujini, ki delujejo proti idejam in vrednotam stranke Volt.
Član ali članica stranke lahko postane državljan države članice Evropske unije, ki mu/ji je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica.
Tujec ne more postati član stranke, lahko pa postane častni član stranke.
6. člen
Volt razlikuje med:
PODPORNIKI in PODPORNICAMI, ki niso člani in članice kot so le te definirani v 5. in 9. členu, vendar lahko sodelujejo pri socialnih dogodkih, ki jih organizira stranka. Podporniki in podpornice se morajo registrirati na uradni spletni strani in stranka zanje vodi posebni register.
REDNI ČLANI in ČLANICE, kot so opisani v 5. in 9. členu tega statuta. Register članstva se vodi na sedežu stranke.
ČASTNI ČLANI in ČLANICE, ki ne potrebujejo izpolnjevati pogojev iz 5. in 9. člena, vendar nimajo pravice do glasovanja. Stranko podpirajo na druge načine. Stranka vodi posebno evidenco za častne člane in članice. Častne člane in članice z odločitvijo potrdi izvršni odbor.
7. člen
Podporniki in podpornice stranke so vse osebe, ki aktivno podpirajo stranko in njen program, ter izpolnijo obrazec na spletni strani.
Register podpornikov in podpornic vodi Generalni Sekretar.
Podpornik oziroma podpornica nima pravic iz 10. člena tega statuta.
8. člen
Častni član ali članica stranke lahko postane oseba, ki je v preteklosti aktivno pripomogla k prepoznavnosti ali delovanju stranke.
Predlog za imenovanje in potrditev častnega člana ali članice lahko poda član ali članica stranke, organi stranke, ali svet stranke, o njem pa odloča izvršni odbor.
Častni člani in članice ne plačujejo članarine, nimajo volilne pravice, ter nimajo pravice biti izvoljen v organe stranke.
9. člen
Redni člani in članice imajo sledeče dolžnosti:
Delovati v skladu s statutom, notranjimi predpisi in volilnim programom;
Delovati v skladu z resolucijami in direktivami strankarskih organov;
Se pri sodelovanju z ostalimi člani in članicami obnašati spoštljivo in vljudno;
Poskrbeti, da ima stranka njihov veljaven kontakt (npr. e-poštni naslov) in obvestiti stranko o morebitnih spremembah v zvezi z osebnimi podatki;
Redno plačevati članarino.
10. člen
Po enem (1) mesecu imajo člani in članice pravico:
Glasovati na strankarskih kongresih in vseh ostalih glasovanjih, ki zadevajo vse članstvo. Prenos pravice do glasovanja ni dovoljen;
Sodelovati v strankarskih organih, se udeleževati strankarskih kongresov in aktivno uporabljati svojo volilno pravico, ko je to mogoče;
Kandidirati za vse strankarske organe in vse ostale zunanje volitve, kjer sodelujemo kot stranka. Administrativni postopek kandidature je določen v notranjih predpisih.
Takoj po validaciji članstva pa:
Sodelovati v aktivnosti funkcionalnih in geografskih odborov, ki so jim določeni na podlagi naslova registracije;
Sooblikovati strankarski program skozi sodelovanje v strankarskih organih in deljenjem svojega mnenja in predlogov;
Koristiti podporo stranke v javnih srečanjih, ki so v skladu z vrednotami in idejami stranke;
Dostop do vseh informacij o aktivnostih, ki jih stranka organizira za članstvo.
11. člen
Članstvo je lahko prekinjeno, če oseba ne plača letne članarine v časovnem okviru, ki ga določajo notranji predpisi, če se oseba sama odpove članstvu, z izključitvijo, z izbrisom iz članstva, ali s smrtjo.
Člana in članico se v primeru neplačila članarine iz registra članstva prestavi v register podpornikov in podpornic.
Člana ali članico stranke se lahko izključi iz stranke:
če huje krši statut stranke;
če si neupravičeno prilasti lastnino stranke ali njenih članov in članic ali če namerno povzroči škodo stranki ali njenim članom in članicam;
če deluje proti pravilom in programu stranke;
če z javnimi nastopi uničuje ugled stranke.
Pisni predlog za izključitev lahko poda član ali članica, organi stranke, ali kongres stranke.
Postopek izključitve člana ali članice je opredeljen v notranjih pravilih stranke.
V postopkih izključitve se uporabljajo načela sorazmernosti in zagotovljenega pravnega postopka.
Člana ali članico se izbriše iz registra članstva:
če postane član/članica druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji, ali če kandidira na listi druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji;
če je pravnomočno obsojen oziroma obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je predvidena zaporna kazen, daljša od dveh let;
če poda izstopno izjavo.
Za izbris člana ali članice iz registra članstva je pristojen Generalni sekretariat.
12. člen
Organi stranke so:
Kongres
Izvršni odbor
Generalni sekretariat
Kabinet predsednika/predsednice
Nadzorni odbor
Svet stranke
Komisije
Lokalni odbori
Delovne skupine
Vse ostale organizacijske skupine, ki jih določi izvršni odbor s potrdilom sveta stranke
Mandat organov stranke traja tri (3) leta.
13. člen
Stranka se organizira na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Članstvo se lahko organizira tudi na drugem nižjem ali višjem nivoju, končno odločitev pa sprejme izvršni odbor s potrditvijo sveta stranke.
Lokalni odbori se lahko ustanovijo, ko je v lokalnem okolju, kot ga določi izvršni odbor s potrditvijo sveta stranke, uradno registriranih vsaj 5 članov.
14. člen
Kongres je najvišji organ stranke, ki ga sestavljajo vsi člani in članice, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena. Izvršni odbor lahko določi, da se kongres izvede po sistemu delegatov, če ima stranka več kot tisoč (1000) članov. Izvršni odbor v tem primeru določi razrez števila delegatov in delegatk po načelu enakega števila delegatov in delegatk na enako število članov in članic stranke.
Redni kongres se sestaja vsaj enkrat na leto med januarjem in marcem. Kongres stranke skliče izvršni odbor.
Izredni kongres, ki je lahko razpisan kadarkoli, lahko skliče izvršni odbor, svet stranke ali članstvo.
Svet stranke lahko izredni kongres skliče na podlagi glasovanja, postopek katerega je opisan v notranjih pravilih stranke, ter pravilih delovanja sveta stranke.
Izredni kongres lahko skliče članstvo, če zbere 20% podpisov celotnega članstva. Podpise predajo nadzornemu odboru, ki jih pregleda, in pozove izvršni odbor k sklicu izrednega kongresa.
Izvršni odbor je dolžan izredni kongres sklicati v enem (1) mesecu po prejemu zahteve s strani nadzornega odbora ali sveta stranke.
Redni in izredni kongres lahko potekata sočasno.
Obvestilo o kongresu mora vsebovati dnevni red, datum, čas, in, lokacijo. Obvestilo po elektronski pošti ali kateremkoli drugem sredstvu, ki je določeno v notranjih predpisih, mora biti poslano najmanj en (1) mesec pred rednim letnim kongresom. Ta rok se skrajša na dva (2) tedna za izredni kongres. V primeru letnega kongresa sta lahko tako izdani dve ločeni obvestili. V obeh primerih je potrebno kongres javno oznaniti tudi na spletni strani stranke.
15. člen
Kongres je mogoče organizirati na mestu z osebno navzočnostjo ali prek spleta. Pri izvedbi seje preko spleta je potrebno upoštevati, da je zagotovljen prenos slike in tona celotne seje v realnem času, da so zagotovljeni pogoji za ugotavljanje identitete članov in članic, tehnična rešitev mora zagotavljati tajno glasovanje o predlogih ter varno elektronsko komuniciranje.
Kongres vodi generalni sekretar/sekretarka stranke. Če to ni mogoče, kongres vodi ena od naslednjih oseb v tem vrstnem redu:
So-predsednika
Predsednik/ca nadzornega sveta
Predsednik/ca volilne komisije
Član/ica izvršnega odbora
Če nobena od teh oseb na kongresu ni prisotna, prisotni člani in članice izvolijo eno (1) osebo na tajnem glasovanju, ki vodi kongres.
Na kongresih se sprejemata dve vrsti sklepov; redni in izredni sklepi.
O rednih sklepih se glasuje z navadno večino navzočih članov in članic. Kongres je sklepčen za glasovanje o rednih sklepih, če je prisotnih vsaj deset odstotkov (10%) članov oziroma članic, ali sorazmerno število le-teh, če se uporablja sistem delegatov oziroma delegatk.
Redni sklepi vključujejo:
volitve članov/članic izvršnega odbora
volitve članov/članic nadzornega odbora
potrditev računovodskih izkazov za preteklo finančno leto
sprejetje proračuna
sprejetje in sprememba političnega programa Volt Slovenija
dodatne točke dnevnega reda, ki ne zahtevajo izrednega sklepa
O izrednih sklepih se glasuje s kvalificirano večino dveh tretjin (2/3) oddanih glasov, ki predstavlja kvorum tridesetih odstotkov (30 %) članov Volta Slovenija.
Izredni sklepi vključujejo:
sprejem in spremembe statuta
prenehanje ali razdružitev stranke Volt Slovenija
spojitev stranke Volt Slovenija z drugo politično stranko
razpustitev izvršnega odbora ali razrešitev člana/članice izvršnega odbora s položaja
Če kongres ni sklepčen, je potrebno po dveh (2) tednih ponovno sklicati nov kongres. Ta kongres odloča o vseh rednih sklepih brez zahteve po sklepčnosti. O izrednih sklepih se na ponovljenem kongresu glasuje s kvalificirano večino dveh tretjin (2/3) oddanih glasov, ki predstavlja kvorum desetih odstotkov (10%) članov Volt Slovenija.
Člani in članice lahko sodelujejo in glasujejo na kongresu z glasovanjem z osebno navzočnostjo ali elektronskim glasovanjem.
Volitve v organe stranke in glasovanje o izrednih sklepih se izvedejo s tajnim glasovanjem, ki ga organizira volilna komisija.
O vseh ostalih sklepih se glasuje z dvigom volilnih kartončkov.
Sklepi, sprejeti na kongresu, morajo biti zapisani v zapisniku in objavljeni v razumnem časovnem okvirju, ki ne presega obdobja 30 dni.
Način odločanja, ki velja za kongres velja tudi za prvi ustanovni kongres, na katerem se sprejmeta statut in program stranke, izvolijo organi stranke in zastopnik stranke.
16. člen
Izvršni odbor sestavljata so-predsednik in so-predsednica, generalni sekretar, zakladnik, in trije (3) redni člani oziroma članice.
Izvršni odbor deluje izjemoma, če je sestavljen vsaj iz enega (1) predsednika ali predsednice in zakladnika, in dveh (2) rednih članov oziroma članic. V primeru, da ta mesta niso zapolnjena, je potrebno sklicati izredni kongres stranke.
Posamezne člane in članice izvršnega odbora na kongresu izvoli članstvo, ki izpolnjuje pogoje definirane v 10. členu. Posamezniki in posameznice so v skladu z drugim odstavkom 12. člena izvoljeni za obdobje treh (3) let. Izvršni odbor lahko imenuje začasne člane izvršnega odbora, če je to potrebno za delovanje stranke.
Člani in članice ne morejo kandidirati za isto funkcijo v izvršnem odboru več kot tri (3) zaporedne mandate.
Mandat se zaključi ob koncu tretjega rednega kongresa, ki sledi kongresu, na kateri je bila oseba izvoljena.
Posamezne člane in članice izvršnega odbora lahko članstvo odstavi na kongresu. Za to je potrebna navadna večina.
Če član oziroma članica izvršnega odbora preneha z opravljanjem svoje funkcije (izključitev, odstop, smrt, nesposobnost), je potrebno nove volitve sklicati le v primeru, da je izvršni odbor ne-funkcionalen, kot opisano v drugem odstavku 16. člena.
17. člen
Izvršni odbor je izvršni organ stranke. Odgovoren je za tekoče delovanje stranke. Odloča o dejanjih stranke in s tem dosega njene cilje. Odgovoren je kongresu stranke in svetu stranke.
Odbor je odgovoren za notranja pravila, ki jih lahko spremeni z absolutno večino glasov in v skladu s postopkom, opredeljenim v notranjih pravilih. Odbor je odgovoren za spremembe naslova sedeža stranke.
Izvršni odbor imenuje vodje delovnih skupin. V idealnem primeru ima vsaka skupina dve vodji, ki predstavljata različna spola.
Izvršni odbor lahko članstvu omogoči svetovalno glasovanje pred vstopom v koalicijo na državnem nivoju.
Seje izvršnega odbora so sklepčne, če je na njej prisotnih vsaj 50% članov Izvršnega odbora.
18. člen
Pravni zastopnik stranke je eden od so-predsednikov.
Predsednika sta zadolžena za koordinirano delovanje stranke na vseh nivojih.
Pravni zastopnik stranke lahko začasno prenese del svojih dolžnosti na člana ali članico izvršnega odbora, drugega so-predsednika oziroma so-predsednico, ali na generalnega sekretarja oziroma sekretarko.
Oba lahko preneseta del ali vse funkcije, povezane z zastopanjem stranke, na tiskovnega zastopnika, kot je predstavljeno v notranjih pravilih.
Oba sta odgovorna za kakršnekoli uradne objave v zvezi z delovanjem stranke.
19. člen
Oseba, ki zaseda položaj zakladnika, je odgovorna za materialno in finančno poslovanje stranke. Na vsakem rednem kongresu predstavi letni proračun ter zagotoviti njegovo izvajanje. Prav tako mora na vsakem rednem kongresu predstaviti poročilo o porabi sredstev v preteklem letu.
Zakladnik je odgovoren za vse objave povezane s strankarskimi financami.
Zakladnik ima pravico veta na odločitve izvršnega odbora, ki ali resno ogrožajo strankarske finance in ali nasprotujejo zakonodaji Republike Slovenije, temu statutu in notranjim pravilom.
Zakladnik lahko začasno prenese del svojih odgovornosti na člana ali članico izvršnega odbora ali na generalnega sekretarja.
20. člen
Redni člani in članice Izvršnega odbora sodelujejo pri sprejemanju odločitev, svetujejo ostalim članom in članicam izvršnega odbora in zagotavljajo raznolikost mnenj.
Redni člani in članice so odgovorni za notranja pravila z drugimi strankarskimi organi. Prav tako je vsak član in članica odgovoren za eno izmed delovnih skupin.
Zaželeno je, da je med rednimi člani in članicami izvršnega odbora zagotovljena spolna raznolikost.
21. člen
Generalni sekretar je odgovoren za notranje delovanje stranke.
Generalni sekretar koordinira delo vseh organov stranke, in skrbi za administrativni in operativni del stranke.
Generalni sekretar vodi sestanke izvršnega odbora, sveta stranke, in kongres stranke.
22. člen
Izvršni odbor vodi generalni sekretar.
Za sprejem odločitve je potrebna absolutna večina članov in članic izvršnega odbora. Če večina ni odobrila odločitve je ta zavrnjena.
Odločitev mora biti zapisana v obliki zapisnika in objavljena v razumnem časovnem okvirju, ki ne presega obdobja 30 dni.
Izvršni odbor določi način delitve regij, glede na razporeditev članstva po državi.
Izvršni odbor je lahko razpuščen z glasovanjem o (ne)zaupnici. Če odbor izgubi glasovanje, stari odbor odstopi, ko novi prevzame svoj položaj.
23. člen
Svet stranke je najvišji organ stranke med kongresi.
Svet stranke sestavljajo člani in članice izvršnega odbora, člani in članice nadzornega odbora, dva (2) predstavnika vsakega lokalnega odbora, predsedniki delovnih teles, ter vsi člani in članice stranke, ki zasedajo položaje na lokalnem, državnem, ali evropskem političnem nivoju.
24. člen
Svet usmerja delo in svetuje izvršnemu odboru.
Delovanje sveta nadzoruje predsednik ali predsednica, ki ga med seboj izvolijo člani sveta. Postopek je opisan v notranjih pravilih.
Svet lahko skliče kongres na podlagi postopka določenega v tem statutu.
25. člen
Svet stranke se sestaja vsak mesec.
Vsake tri (3) mesece mora izvršni odbor svetu predstaviti poročilo o delovanju odbora in stranke.
Svet svetuje izvršnemu odboru na sledečih področjih:
sprememba notranjih pravil;
sodelovanje z ostalimi strankami in gibanji;
postavitev in sprememba dolgoročne strankarske strategije;
razpust organov stranke;
priprava dnevnega reda za kongresa;
ostale odločitve, ki jih določajo notranji predpisi.
Odločitve sveta so sprejete z relativno večino, če je prisotnih vsaj polovica članov in članic sveta.
Svet pripravi zapisnik vsakega srečanja, ki ga posreduje članstvu v razumnem časovnem okvirju.
26. člen
Nadzorni odbor je najvišje telo za arbitražo in nadzor v stranki.
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik nadzornega odbora, ter dva (2) člana ali članici nadzornega odbora.
Člani in članice nadzornega odbora ne morejo biti člani in članice izvršnega odbora ali katerega drugega telesa Volt Slovenija, razen sveta stranke in delovnih skupin.
Člani in članice nadzornega odbora se ne morejo potegovati za članstvo v telesih organizacij katerih članica je Volt Slovenija in ne morejo kandidirati na voljene funkcije.
Člani in članice nadzornega odbora morajo ohranjati nevtralno držo.
Seje Nadzornega odbora so sklepčne, če je na njej prisotnih vsaj 50% članov nadzornega odbora.
27. člen
Nadzorni odbor je telo, ki je odgovorno za nadzor in arbitražo v Volt Slovenija. To vključuje:
zagotavljanje skladnosti odločitev s tem statutom, notranjimi pravili in predlagati interpretacije če se te potrebne;
Potrjevanje finančnih poročil, ter proračunov, ki jih pripravi zakladnik;
Reševanje sporov med člani in/ali telesi Volt Slovenija ter predlagati metode razreševanja sporov.
Odbor lahko preveri veljavnost kongresa na pobudo članstva.
Član ali članica lahko nadzornemu odboru posreduje pritožbo, odbor pa lahko deluje tudi na lastno pobudo.
28. člen
Ko odbor prejme pritožbo ali zahtevek, mora preveriti sprejemljivost le te, glede na težo dejstev, stanje vpletenih članov ali teles in nujnost.
Ob izvajanju disciplinskih ukrepov, odbor zagotavlja največjo možno stopnjo nepristranskosti in spoštovanja temeljnih pravic posameznikov do poštenega in pravičnega procesa.
Mnenja nadzornega odbora morajo biti utemeljena. Razen v primerih zaupnosti, morajo biti mnenja objavljena in na voljo članom Volt Slovenija, na način, ki spoštuje zakonodajo za zaščito osebnih podatkov. Mnenja so zavezujoča za vse člane in/ali telesa Volt Slovenija.
Člani se lahko v petnajstih (15) dneh po prejemu obvestila o odločitvi nadzornega odbora, pritožijo na svet stranke.
Mnenja ali sklepe se sprejema s soglasjem, ali, v primeru manjka soglasja, z absolutno večino članov in članic nadzornega odbora. Napisano mora biti predloženo kot ustrezno utemeljena arbitražna odločba s časovno opredeljeno uporabo.
Sklepi nadzornega odbora lahko vključujejo sankcije proti udeleženim strankam.
Ko nadzorni odbor meni, da je primerna sankcija izključitev člana, o njej odloči s splošno večino, k glasovanju pa poda utemeljitev.
Ko nadzorni odbor meni, da je primerna sankcija preklic mandata člana ali članice kateregakoli drugega telesa kot sta izvršni odbor ali svet stranke, predloži svoj predlog izvršnemu odboru in svetu stranke. Svet stranke odloči o pobudi nadzornega odbora s splošno večino. V primeru neodločenega izida se izbere možnost, ki je za zadevno osebo najugodnejša.
Kadar nadzorni odbor meni, da bi bila primerna sankcija izključitev člana ali članice izvršnega odbora ali nadzornega odbor ali odvzem njegovega mandata, svoj predlog predloži članom in članicam na izredem kongresu. Člani in članice o predlogu odločajo z rednim sklepom. V primeru neodločenega izida se izbere možnost, ki je za zadevno osebo najugodnejša.
Nadzorni odbor izvršnemu odboru in svetu stranke predloži letno poročilo o dejavnostih.
29. člen
Na lokalnem nivoju so organizirani lokalni odbori stranke. Lokalni odbor sestavljajo vsi člani, ki imajo stalni ali začasni naslov v lokalnem okolju, kot ga določi Izvršni odbor.
Lokalni odbori so zadolženi za koordinacijo dela na lokalnem nivoju, in učinkovit prenos državnih in regionalnih politik na lokalno raven. To vključuje organizacijo dogodkov, pridobivanje novih članov, udejstvovanje na lokalnem nivoju in vse ostale dejavnosti povezane z delovanjem stranke na lokalnem nivoju.
Lokalni odbor stranke na seji izvoli vodstvo lokalnega odbora, ki ga sestavljajo en (1) predsednik ali predsednica, en (1) zakladnik, in trije (3) člani vodstva lokalnega odbora. Mandat vodstva je tri (3) leta.
Vodstvo lokalnega odbora je zadolženo za:
koordiniranje dela lokalnega odbora;
pripravo notranjih pravil lokalnega odbora;
redno komunikacijo z regionalnim vodstvom in Izvršnim odborom;
pripravo lokalnega programa stranke;
pripravo mesečnih delovnih načrtov lokalnega odbora;
vse ostale naloge, ki jim jih podeli regionalno vodstvo, Izvršni odbor, ali svet stranke.
Seje vodstva so sklepčne, če je na njej prisotnih vsaj 50% članov vodstva.
Vodstvo lokalnega odbora najmanj enkrat (1) mesečno organizira sejo lokalnega odbora, na kateri se lahko sprejemajo naslednji sklepi:
potrditev notranjih pravil lokalnega odbora;
potrditev lokalnega programa stranke;
potrditev mesečnega delovnega načrta lokalnega odbora;
volitve v Vodstvo lokalnega odbora;
vsi ostali sklepi, ki so povezani z rednim delom regionalnega odbora.
Seje se lahko izvajajo korespondenčno, v živo, ali prek spleta.
Seja je sklepčna, če je na njej prisotnih vsaj 20% članov lokalnega odbora.
Vabila na sejo lokalnega odbora mora Vodstvo lokalnega odbora članom poslati vsaj en (1) teden pred sejo. Vabilo mora vsebovati kraj, čas, in datum seje, način izvedbe seje, ter dokumente, ki se bodo obravnavali na seji.
30. člen
Na regionalnem nivoju so organizirani regionalni odbori stranke. Regionalni odbor stranke se lahko ustanovi, ko so v regiji, kot jih določi Izvršni odbor prisotni vsaj trije (3) lokalni odbori stranke. Regionalni odbor sestavljajo vsi člani lokalnih odborov v regiji.
Regionalni odbori so zadolženi za koordinacijo dela na regionalnem nivoju, in učinkovit prenos državnih politik na regionalno raven. To vključuje organizacijo dogodkov, pridobivanje novih članov, udejstvovanje na regionalnem nivoju in vse ostale dejavnosti povezane z delovanjem stranke na regionalnem nivoju.
Regionalni odbor stranke na seji izvoli vodstvo lokalnega odbora, ki ga sestavljajo en (1) predsednik ali predsednica, en (1) zakladnik, in trije (3) člani vodstva regionalnega odbora. Mandat vodstva je tri (3) leta.
Vodstvo regionalnega odbora je zadolženo za:
koordiniranje dela regionalnega odbora;
pripravo notranjih pravil regionalnega odbora;
redno komunikacijo z lokalnim vodstvom in Izvršnim odborom;
pripravo mesečnih delovnih načrtov regionalnega odbora;
vse ostale naloge, ki jim jih podeli Izvršni odbor ali svet stranke.
Seje vodstva so sklepčne, če je na njej prisotnih vsaj 50% članov vodstva.
Vodstvo regionalnega odbora najmanj štirikrat (4) letno organizira sejo regionalnega odbora, na kateri se lahko sprejemajo naslednji sklepi:
potrditev notranjih pravil regionalnega odbora;
volitve v Vodstvo regionalnega odbora;
Potrditev mesečnega delovnega načrta lokalnega odbora;
vsi ostali sklepi, ki so povezani z rednim delom regionalnega odbora.
Seje se lahko izvajajo korespondenčno, v živo, ali prek spleta.
Seja je sklepčna, če je na njej prisotnih vsaj 20% članov regionalnega odbora.
Vabila na sejo regionalnega odbora mora Vodstvo regionalnega odbora članom poslati vsaj dva (2) tedna pred sejo. Vabilo mora vsebovati kraj, čas, in datum seje, način izvedbe seje, ter dokumente, ki se bodo obravnavali na seji.
31. člen
Komisija za imenovanja ocenjuje, potrjuje in vlaga kandidature za volitve v državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in v Evropski parlament.
Komisijo za imenovanja sestavljajo vsi člani in članice izvršnega odbora in po en član ali članica iz vsakega lokalnega odbora.
Poleg tega se za obdobje, ki ni daljše od enega leta, s seznama prostovoljcev izbere dva (2) naključno izbrana člana.
32. člen
Komisija za imenovanja odloča s sistemom preferenčnega glasovanja z izločanjem za posamezne kandidature ali kandidatne liste, odvisno od vrste volitev.
Za glasovanje v navzočnosti ali prek spleta je potrebna sklepčnost 50 % članov in članic Komisije.
Na zahtevo najmanj tridesetih odstotkov (30 %) članov in članic komisije je mogoče glasovanje o kandidatnih listah individualizirati.
Glede na volitve lahko komisija imenuje vse kandidate, nekatere ali nobenega kandidata, preostala imenovanja pa prepusti posvetom s člani.
Če Volt Slovenija sklene koalicijsko pogodbo z eno ali več drugimi strankami, to ne spremeni načina dela Komisije pri določanju kandidatov.
Rezultati glasovanja se ne objavijo, sporočijo se le imena izbranih kandidatov.
33. člen
Za uvrstitev na volilni listi Volta za volitve v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke in kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in v Evropski parlament članstvo in predpisana doba delovanja nista obvezna.
Za zagotovitev enakih možnosti na podlagi spola na volitvah morajo biti kandidatne liste uravnotežene glede na spol, pri čemer se na položajih izmenjujeta oba spola.
Komisija za imenovanja lahko zavrne vsako kandidaturo.
Član komisije za imenovanja, ki kandidira, ne sodeluje pri glasovanju in razpravah o svoji kandidaturi.
Imenovanje na kandidatno listo lahko vodi k razgovorom s komisijo, vključujoč preverjanja preteklosti za glavne kandidate.
Imenovanje je načeloma dokončno, razen v izjemnih primerih, kot so:
odstop kandidata ali kandidatke med volilno kampanjo;
nespoštovanje volilne etične listine, če to presodi 2/3 komisije;
odločitev Komisije z 2/3 večino o zamenjavi kandidata.
Pri imenovanju kandidata se upoštevajo naslednja prednostna merila:
skladnost z zakonskimi zahtevami (starost, državljanstvo itd.);
skladnost med projektom kandidata ter cilji in vrednotami stranke Volt.
Druga, sekundarna merila (brez posebnega vrstnega reda), ki jih je treba upoštevati:
izkušnje z volitvami;
poznavanje volilnega okraja;
ugled v volilnem okraju;
trajanje sodelovanja s stranko Volt / drugimi gibanji;
poznavanje politik stranke Volt;
sposobnost javnega nastopanja;
sposobnost analize velike količine informacij v kratkem času;
komunikacijske spretnosti: sposobnost navezovanja stikov z ljudmi in mreženja;
sposobnost aktivnega poslušanja;
integriteta;
sposobnost sodelovanja;
konstruktivni odnos;
aktivna zavezanost: čas in razpoložljivost za kampanjo;
Za prednostnimi merilih je teža zgoraj navedenih sekundarnih meril v pristojnosti članov komisije za imenovanja.
34. člen
Volilno komisijo sestavljajo tri (3) člani, ki med seboj izvolijo predsednika ali predsednico.
Delovanje volilne komisije je opisano v notranjih pravilih.
35. člen
Delovne skupine so stalne skupine, ki jih ustanovi izvršni odbor. Opisane so v internih pravilih.
36. člen
Delovna skupina za politike je odgovorna za razvoj in vodenje vključujočega procesa za razvoj nacionalnega političnega programa Volt Slovenija. Proces je opisan v notranjih pravilih.
O spremembah nacionalnega programa člani in članice glasujejo na kongresu.
37. člen
Stranka lahko ustanovi podmladek, organizacijo žensk, in organizacijo upokojencev, ter druge organizacije, ki zastopajo skupine znotraj stranke. Postopek za ustanovitev teh organizacij je opisan v notranjih pravilih stranke.
38. člen
Poleg kongresa lahko Volt Slovenija izvede glasovanje na pobudo izvršnega odbora, nadzornega odbora, ali sveta stranke. Ta glasovanja se imenujejo posveti s člani (ali posveti).
Udeleženci in udeleženke so odvisni od posameznega posveta, torej od njegovega geografskega ali funkcionalnega konteksta.
Posveti so nezavezujoči.
Način udeležbe in glasovanja predpiše volilna komisija.
39. člen
Spremembe statuta se sprejmejo z izrednim sklepom kongresa.
Spremembe statuta lahko predlaga vsak član ali članica. Predloge je potrebno predložiti najpozneje 2 (dva) tedna pred kongresom, za vložitev pa je potrebna podpora vsaj 5 % članov ali članic, ki izpolnjujejo pogoje za polno članstvo, ali podpora izvršnega odbora.
Izvršni odbor lahko blokira predloge, ki so v nasprotju z vrednotami stranke Volt ali za katere ocenijo, da predstavljajo tveganje za stranko.
Nadzorni odbor lahko v primeru nestrinjanja sprejme končno odločitev.
40. člen
V primeru izbrisa Volt Slovenija iz uradnega nacionalnega registra je treba preostalo premoženje likvidirati in ga po poravnavi neporavnanih obveznosti podariti pro-evropskemu združenju ali dobrodelni organizaciji.
Za ta postopek je odgovoren odhajajoči izvršni odbor.
41. člen
Za odločitve o prenehanju, pripojitvi, spojitvi, ali razdružitvi Volta Slovenija ali delov Volta Slovenija je potreben izredni sklep kongresa.
V primeru prenehanja se uporabljajo odločbe 40. člena.
V primeru razdružitve premoženje ostane stranki Volt Slovenija. V primeru pripojitve k ali spojitve z drugo stranko se premoženje Volt Slovenija prenese na nov subjekt.
42. člen
Za pridobivanje sredstev veljajo zakonsko dovoljeni viri in omejitve.
Stranka mora za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo.
O proračunu se glasuje letno na kongresu z rednim sklepom. Proračun se lahko med letom spremeni. Nato se uvrsti na dnevni red izrednega kongresa, sklicanega za ta namen.
Zakladnik je odgovoren za vodenje računov, njihovo konsolidacijo in objavo v skladu z veljavno zakonodajo o financiranju političnih strank.
Finančno in materialno poslovanje stranke lahko podrobneje ureja pravilnik.
43. člen
V primeru nasprotja med to različico in prevodi v druge jezike, ki jih je pripravila stranka Volt Slovenija ali drugi subjekti, prevlada različica v slovenskem jeziku.
44. člen
Statut začne veljati takoj, ko ga sprejme ustanovni kongres. Statut se objavi na uradni spletni strani stranke.
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut, razen če ni v tem statutu drugače določeno. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme izvršni odbor in se jih potrdi na naslednjem kongresu.
V vseh primerih, ki niso izrecno določeni v tem statutu in notranjih pravilih, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.