Statut

Spodaj najdete naš OSNUTEK statuta, ki ga trenutno preverja Ministrstvo za notranje zadeve, preden začnemo iskati 200 podpisov ustanovnih članov. Želite pomagati? Kontaktirajte nas.

(PDF različica)

Statut stranke Volt Slovenija

(v09-03-2025)

UVOD

Volt je politična stranka, katere cilj sta demokratična in federalna Evropska unija, ki poleg trenutne ekonomske unije vključuje tudi socialno, okoljsko in politično dimenzijo. Le takšna unija lahko postane protiutež dvigu populizma, nacionalizma in razkola, ki se širijo po kontinentu.

Volt si želi Evropo, ki je “združena v raznolikosti” in lahko ubrani svoje temeljne vrednote na vse bolj nestabilnem mednarodnem terenu. Evropo in Slovenijo želimo izboljšati in v ta namen se v naši ustanovni zaprisegi zavezujemo k:

  • Demokratičnemu opolnomočenju evropskih državljanov in upoštevanju ljudske volje pri političnih odločitvah; 

  • Razvoju evropske identitete, osnovane na skupnih demokratičnih vrednotah; 

  • Poglobljenem, mirnem in egalitarnem sodelovanju med evropskim ljudstvi;

  • Varovanju človekovih pravic, dostojanstva, solidarnosti, demokracije, vladavine prava, enakosti pred zakonom in svobode govora v Sloveniji, Evropi in povsod po svetu; 

  • Zagotavljanju in varovanju skupnega dobrega vseh državljanov in državljank Evropske unije. 

Volt želi izvajati drugačno in boljšo politiko: 

  • Z iskanjem mednarodnega soglasja in uvedbo slednjega na nacionalnem in lokalnem nivoju; 

  • Z načelom, da je pragmatizem bolj pomemben od ideologije in da morajo politične odločitve temelji na znanosti;

  • S prisego, da bo naša stranka vedno transparentna, demokratična in inkluzivna. 

Volt Slovenija s tem statutom odraža vrednote in cilje Volta:

  • Enakost vseh članov: ena oseba, en glas;

  • Afirmacija demokracije na vseh nivojih – evropskem, državnem in lokalnem;

  • Spoštovanje principa svobode govora in različnih mnenj;

  • Prepoznavanje in spoštovanje družbene raznolikosti;

  • Prizadevanje za enakovredno zastopanje spolov znotraj stranke;

  • Transparentnost glede finančnih poročil in delovanja stranke;

  • Nenasilno reševanje konfliktov – s pomočjo neodvisnih organov.

Namen stranke je:

  • Zagotovitev politične platforme za državljane in državljanke Republike Slovenije, ki verjamejo v panevropske, federalistične, humanistične, ekonomske, ekološke in progresivne ideje stranke Volt;

  • Preko demokratičnega dialoga vplivati na politična prepričanja in sodelovati na lokalnih, državnozborskih, evropskih in predsedniških volitvah z namenom implementacije našega političnega programa v skladu z našimi vrednotami.

1. člen – Volt Slovenija

1.1 Splošne določbe

  1. Ime stranke je “Volt Slovenija”;

  2. Skrajšano ime je “Volt”.

  3. Volt Slovenija deluje na področju Republike Slovenije in Evropske unije. Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani XXX.

  4. Znak stranke je kratica stranke, beseda Volt, napisana horizontalno z vijolično ali belo barvo. Pisava za logo je Ubuntu. Barve stranke so definirane v RGB lestvici kot: vijolična (80, 33, 131), bela (255, 255, 255); “V” v logotipu rahlo prekriva črko “o”. 

  5. Žig stranke je napis Volt Slovenija v enaki pisavi kot znak stranke.

  6. Delovanje stranke je javno. Javno delovanje stranka dosega s komunikacijskimi sredstvi javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, organizacijo javnih akcij, sodelovanjem na javnih shodih in razpravah ter z uporabo drugih oblik javnega komuniciranja.

2. člen – Notranja struktura in organi stranke

  1. Volt Slovenija je voden s strani izvršnega odbora, ki ga neposredno izvolijo člani in članice na strankarski skupščini.

  2. Stranka ima naslednje organe:

    • Skupščina – uradno zasedanje vseh članic in članov;

    • Izvršni odbor – izvoljeni organ, ki vodi stranko na različnih upravnih in geografskih nivojih;

      Sestavljajo ga: 

      (1) So-predsednika;

      (2) Zakladnik;

      (3) Redni člani odbora;

      Odbor lahko določi:

      (4) Generalnega sekretaja; 

      (5) Tiskovnega predstavnika.

    • Območni svet - Organ, ki nadzoreuje delo Izvršnega odbora;

    • Nadzorni svet – organi, ki nadzirajo delo izvršnih odborov;

    • Komisije – stalni ali začasni organi, ki so namenjeni specifičnim potrebam oz. dogodkom;

    • Komite – članska skupina na različnih geografskih nivojih;ali nižjem geografskem nivoju, če je ustanovitev tega nivoja odobrena s strani strankarskega izvršnega odbora

    • Delovne skupine – organiziranje vsakodnevnih strankarskih aktivnosti.

  3. Stranka se organizira na državnem nivoju. Članstvo se lahko organizira tudi na regionalnem, lokalnem ali drugem višjem  in potrjena na strankarski skupščini.

  4. Nadzorni svet se ustanovi, ko izvršni odbor ugotovi, da je članstvo dovolj veliko, da se ga razdeli v vsaj 3 arbitrarne geografske regije. Temu principu sledijo tudi nižji nivoji članske organiziranosti.

  5. Komisije vključujejo in niso omejene na naslednje:

    • Komisija za reševanje konfliktov je trajni organ, ki se lahko skliče v primerih konfliktov med člani in/ali telesi. Njeno delovanje je zapisano v tem statutu;

    • Arbitražna komisija je začasni organ, ki se vzpostavi v primeru pritožb proti odločitvam komisije za reševanje konfliktov. Opisana je v notranjih predpisih;

    • Komisija za imenovanje je začasni organ za predlaganje kandidatov na volitvah. Opisana je v tem statutu;

    • Volilna komisija je začasni organ za organizacijo notranjih volitev. Opisana je v notranjih predpisih;

3. člen – Članstvo

3.1 Članstvo

  1. Član ali članice stranke Volt Slovenija so fizične osebe, ki izpolnjujejo zahteve pravnih predpisov. Izpolnjevanje zahtev ugotavlja izvršni odbor ali drug organ, ki zastopa izvršni odbor. Član in članice morajo izpolnjevati naslednje kriterije:

    • Oseba ima državljanstvo Republike Slovenije 

    • Oseba je podpisala pristopno izjavo, s katero sprejema statut in program stranke 

    • Oseba se je registrirala na spletni strani stranke;

    • Oseba je opravila uvajanje z za to odgovornim članom/članico Volta Slovenije;

    • Oseba je plačala letno članarino, ki jo določi izvršni odbor in je definirana v notranjih predpisih.

  2. Če je oseba mladoletna je za včlanitev potrebno pisno dovoljenje staršev oz. odgovornih skrbnikov.

  3. Člani in članice ne morejo biti včlanjeni v drugo slovensko ali evropsko politično stranko. Prav tako ne smejo biti včlanjeni v organizacije, gibanja ali skupine, v Republiki Sloveniji ali tujini, ki delujejo proti idejam in vrednotam stranke Volt.

  4. Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan države članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica.

  5. Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke, lahko pa postane častni član stranke. 

3.2 Vrste članstva

Volt razlikuje med:

  1. PODPORNIKI, ki niso člani kot definirano v členu 3.1, ampak lahko sodelujejo pri socialnih dogodkih, ki jih organizira stranka. Podporniki se morajo registrirati na uradni spletni strani in stranka zanje vodi posebni register.

  2. REDNI ČLANI, kot opisano v členu 3.1. Register članstva se vodi na sedežu stranke. 

  3. ČASTNI ČLANI IN ČLANICE, ki ne potrebujejo izpolnjevanja pogojev iz člena 3.1, prav tako ne morejo sodelovati v notranjem delovanju stranke in nimajo pravice do glasovanja. Stranko podpirajo na druge načine. Stranka vodi posebno evidenco za častne člane in članice. Častne člane z odločitvijo potrdi izvršni odbor. 

3.3 Dolžnosti članstva 

Redni člani in članice imajo sledeče dolžnosti:

  1. Delovati v skladu s statutom, notranjimi predpisi in volilnim programom; 

  2. Delovati v skladu z resolucijami in direktivami strankarskih organov;

  3. Se pri sodelovanju z ostalimi člani in članicami obnašati spoštljivo in vljudno; 

  4. Poskrbeti, da ima stranka njihov veljaven kontakt (npr. e-poštni naslov) in obvestiti stranko o morebitnih spremembah v zvezi z osebnimi podatki;

  5. Redno plačevanje članarine vsako leto.

3.4 Pravice članstva

Po šestih (6) mesecih članstva imajo navadni člani in članice pravico:

  1. Glasovati na strankarskih skupščinah in vseh ostalih glasovanjih, ki zadevajo vse članstvo. Prenos pravice do glasovanja ni dovoljen;

  2. Sodelovati v strankarskih organih, se udeleževati strankarskih skupščin in aktivno uporabljati svojo volilno pravico, ko je le mogoče; 

  3. Kandidiranja za vse strankarske organe in vse ostale zunanje volitve, kjer sodelujemo kot stranka. Administrativni postopek kandidature je določen v notranjih predpisih; 

Takoj po validaciji članstva pa: 

  1. Sodelovati v aktivnosti funkcionalnih in geografskih komitejev, ki so jim določeni na podlagi naslova registracije; 

  2. Sooblikovati strankarski program skozi sodelovanje v strankarskih organih in deljenjem svojega mnenja in predlogov; 

  3. Koristiti podporo stranke v javnih srečanjih, ki so v skladu z vrednotami in idejami stranke; 

  4. Dostop do vseh informacij o aktivnostih, ki jih stranka organizira za članstvo; 

  5. Člani bodo obveščeni en mesec pred prekinitvijo članstva.

3.5  Prekinitev članstva

  1. Članstvo je lahko prekinjeno, če oseba ne plača letne članarine v časovnem okviru, ki ga določajo notranji predpisi, če se oseba sama odpove članstvu ali s smrtjo. Član oz. članica je lahko prav tako izključena iz stranke v skladu z 17. členom tega statuta.  

4. člen – Izvršni odbor 

4.1 Organizacija

  1. Izvršni odbor sestavljata dva so-predsednika, zakladnik in do 4 redni člani izvršnega odbora. Točno število je določeno v notranjih predpisih.

  2. Izvršni odbor deluje izjemoma, če je sestavljen vsaj iz predsednika in zakladnika. V primeru ne-funkcionalnega izvršnega odbora je potrebno v skladu s členom 14.1(c) sklicati izredno skupščino, kjer člani in članice izvolijo predstavnike za manjkajoče funkcije.

  3. Posamezne člane izvršnega odbora na skupščini izvoli članstvo, ki izpolnjuje pogoje definirane v 3. členu. Posamezniki so izvoljeni v skladu z členom 6.3(c) za obdobje 2 let. 

  4. Zaradi kontinuitete bodo redni člani in članice prvega izvršnega odbora izvoljeni za enoletno obdobje. Stranka naj si prizadeva za izmenične volitve članov izvršnega odbora, tako da bodo, če le možno, volitve za redne člane ter volitve za so-predsednika in zakladnika potekale izmenično. 

  5. Člani ne morejo kandidirati za isto funkcijo v izvršnem odboru več kot tri (3) zaporedne mandate. Mandat se zaključi ob koncu druge letne skupščine, ki sledi skupščini, na kateri je bila oseba izvoljena.

  6. Posamezne člane Izvršnega odbora lahko članstvo v skladu s členom 6.3 (d) odstavi na skupščini. Za to je potrebna izredna odločitev.  

  7. Če član/ica izvršnega odbora preneha z opravljanjem svoje funkcije (izključitev, odstop, smrt, nesposobnost), je potrebno nove volitve sklicati le v primeru, da je izvršni odbor ne-funkcionalen, kot opisano v členu 5.1(b) in 5.1(c).     

4.2 Pristojnosti

  1. Izvršni odbor je izvršni organ stranke. Odloča o dejanjih stranke in s tem dosega njene cilje.

  2. Odbor je odgovoren za notranje predpise, ki jih lahko spremeni z absolutno večino glasov in v skladu s postopkom, opredeljenim v notranjih predpisih. 

  3. Izvršni odbor imenuje vodje funkcionalnih skupin. V idealnem primeru ima vsaka skupina dva vodji, ki predstavljata različna spola. 

  4. Izvršni odbor lahko članstvu omogoči svetovalno glasovanje pred vstopom v koalicijo na državnem nivoju. 

  5. Izvršni odbor lahko zahteva glasovanje o zaupnici, kot zahtevano v členu 5.3(e). 

4.2.1 Predsednika 

  1. Predsednika sta pravna zastopnika stranke. 

  2. Oba koordinirata dejanja stranke na vseh administrativnih nivojih.

  3. Oba lahko začasno preneseta del svojih dolžnosti na člana ali članico izvršnega odbora ali na generalnega sekretarja ali tiskovnega predstavnika

  4. Oba lahko preneseta del ali vse funkcije, povezane z zastopanjem stranke, na tiskovnega zastopnika/ico, kot je predstavljeno v notranjih predpisih.

  5. Oba sta odgovorna za kakršnekoli uradne objave v zvezi z delovanjem stranke.

  6. Predsednika morata biti različnih spolov.

4.2.2 Zakladnik

  1. Oseba, ki zaseda položaj zakladnika, je odgovorna za materialno in finančno poslovanje stranke. Na vsaki redni skupščini mora pripraviti in predstaviti letni proračun ter zagotoviti njegovo izvajanje. Prav tako mora na vsaki redni skupščini predstaviti poročilo o porabi sredstev v preteklem letu.

  2. Zakladnik je odgovoren za vse objave povezane s strankarskimi financami.

  3. Zakladnik ima pravico veta na odločitve izvršnega odbora, ki ali resno ogrožajo strankarske finance in ali nasprotujejo zakonodaji RS, temu statutu in notranjim predpisom.  

  4. Zakladnik lahko začasno prenese del svojih odgovornosti na člana izvršnega odbora ali na generalnega sekretarja. 

4.2.3 Redni člani izvršnega odbora

  1. Redni člani Izvršnega odbora sodelujejo pri sprejemu odločitev, svetujejo ostalim članom izvršnega odbora in zagotavljajo raznolikost mnenj. 

  2. Redni člani so odgovorni za notranje predpise z drugimi strankarskimi organi. Prav tako je vsak član odgovoren za eno izmed funkcionalnih skupin.

  3. Zaželeno je, da je med rednimi člani izvršnega odbora zagotovljena spolna raznolikost.

4.3 Delovanje

  1. Izvršni odbor vodi generalni sekretar, čigar naloge so definirane v notranjih predpisih.

  2. Za sprejem odločitve je potrebna absolutna večina članov izvršnega odbora. Če večina ni odobrila odločitve ta ni veljavna.

  3. Odločitev mora biti zapisana v obliki zapisnika in objavljena v razumnem časovnem okvirju, ki ne presega obdobja 30 dni. 

  4. Izvršni odbor odloči o ustanovitvi regionalnega sveta, pri čemer se sestava regij ponovno oceni, kadar število članov upravičuje nadaljnjo delitev regij.

  5. Izvršni odbor odloči, kdaj je komite dosegel dovolj veliko članstvo, da lahko ustanovi lastni izvršni odbor, ki deluje na regionalnem nivoju in nadomesti funkcije komiteja.

  6. Izvršni odbor je lahko razpuščen z glasovanjem o zaupnici, kot je opisano v členu 6.3 (d). Če odbor izgubi glasovanje, stari odbor odstopi, ko novi prevzame svoj položaj.

5. člen – Območni svet

5.1 Organizacija

  1. Območni svet (ali svet) sestavlja en predstavnik/ca na regijo, kot je definirano v členu 4.3 (d), izvoljen/a za obdobje dveh let. Pravico do glasovanja in kandidature imajo vsi člani in članice v regiji, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 3.

  2. Prav tako se morajno rednih sej sveta udeležiti tudi vsi izvoljeni člani Volta.

  3. Člani sveta so lahko tudi vodje komitejev. Odstavljeni so lahko na podlagi procedure opisane v notranjih predpisih. 

  4. Oseba ne more imeti mandata v nadzornem svetu in v izvršnem odboru hkrati. 

5.2 Pristojnosti

  1. Svet nadzoruje delovanje izvršnega odbora. 

  2. Delovanje sveta nadzoruje predsednik/ca, ki ga/jo med seboj izvolijo člani in članice sveta. Postopek je opisan v notranjih predpisih.

  3. Svet lahko skliče skupščino na podlagi postopka določenega v tem statutu.

5.3 Delovanje

  1. Ko izvršni odbor odobri ustanovitev sveta, se ta mora sestati vsaj enkrat na tri mesece. 

  2. Vsake šest mesecev mora izvršni odbor svetu predstaviti poročilo o delovanju odbora in stranke. To poročilo služi kot osnutek poročila, ki ga izvršni odbor predstavi članstvu na Skupščini.

  3. Svet lahko svetuje izvršnemu odboru na sledečih področjih: 

    • sprememba Internih regulacij;

    • sodelovanje z ostalimi strankami in gibanji;

    • tranzicija v ali iz delegatske skupščine;

    • postavitev in sprememba dolgoročne strankarske strategije;

    • razpust komisije ali Funkcionalne skupine;

    • priprava dnevnega reda za Skupščine;

    • ostale odločitve, ki jih določajo notranji predpisi.

  4. Odločitve sveta so sprejete z relativno večino, če je prisotnih vsaj polovica članov/ic sveta. 

  5. Svet pripravi zapisnik vsakega srečanja, ki ga posreduje članstvu v razumnem časovnem okvirju. 

6. člen – Skupščina

6.1 Organizacija

  1. Skupščina je predstavniški organ, ki ga sestavljajo vsi člani in članice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3.

  2. Redna skupščina se sestaja vsaj enkrat na leto. Za to je odgovoren izvršni odbor.  

  3. Izredno skupščino, ki je lahko razpisana kadarkoli, lahko skliče izvršni odbor, svet ali članstvo:

    • Če Skupščino skliče kateri od vodilnih organov (svet, izvršni odbor), mora ta odbor skupščino tudi organizirati; 

    • 30 odstotkov članstva, ki izpolnjuje pogoje v členu 3 lahko zberejo podpise in te oddajo na izvršni odbor, ki mora potem v razumnem času organizirati Izredno skupščino. komisija za razreševanje sporov (KRS) zagotovi, da so člani zbrali dovolj validnih podpisov. 

  4. Dovoljeno je kombinirati izredno in redno skupščino. 

  5. Obvestilo o skupščini mora vsebovati dnevni red, datum, čas, lokacijo ali, če to ni mogoče, način oblikovanja skupščine. Obvestilo po elektronski pošti ali kateremkoli drugem sredstvu, ki je določeno v notranjih predpisih, mora biti poslano najmanj en (1) mesec pred redno letno skupščino. Ta rok se skrajša na dva (2) tedna za izredno skupščino. V primeru letne skupščine sta lahko zato izdana dva ločena obvestila.

6.2 Pristojnosti

  1. Skupščina je najpomembnejši organ odločanja stranke Volt Slovenija. 

  2. Na redni skupščini se sprejemajo redni sklepi stranke.

  3. Izredna skupščina obravnava izredne sklepe.

6.3 Delovanje

  1. Skupščino je mogoče organizirati na mestu z osebno navzočnostjo ali prek spleta. Pri izvedbi seje preko spleta je potrebno upoštevati, da je zagotovljen prenos slike in tona celotne seje v realnem času, da so zagotovljeni pogoji za ugotavljanje identitete članov, tehnična rešitev mora zagotavljati tajno glasovavnje o predlogih ter varno elektronsko komuniciranje, Vodita jo so-predsednika, če to ni mogoče, pa najstarejši član, ki je dal pobudo za sklic skupščine, v skladu s postopki, določenimi v notranjih prepisih.

  2. Na skupščinah se sprejemata dve vrsti sklepov; redni in izredni sklepi.

  3. O rednih sklepih se glasuje z navadno večino navzočih članov brez zahteve sklepčnosti. 

    Redni sklepi vključujejo:

    • volitve članov upravnega odbora - volilni sistem preferenčnega glasovanja z izločanjem;

    • izvolitev članov komisije za reševanje sporov;

    • potrditev računovodskih izkazov za preteklo finančno leto;

    • sprejetje proračuna;

    • sprejetje in sprememba političnega programa Volt Slovenija; 

    • dodatne točke dnevnega reda, ki ne zahtevajo izrednega sklepa.

  1. O izrednih sklepih se glasuje s kvalificirano večino dveh tretjin (2/3) oddanih glasov, ki predstavlja kvorum tridesetih odstotkov (30 %) članov Volta Slovenija. Izredni sklepi vključujejo:

    • sprejem in spremembe statuta;

    • prehod na zbor delegatov in iz njega;

    • razpustitev stranke Volt Slovenija ali odcepitev dela stranke Volt Slovenija;

    • združitev ali pripojitev stranke Volt Slovenija k drugi politični stranki;

    • razpustitev izvršnega odbora ali razrešitev člana izvršnega odbora s položaja. V tem primeru zadevni član/člani ne morejo kandidirati na naslednjih volitvah.

  1. Če skupščina ni sklepčna, je potrebno po dveh (2) tednih organizirati drugo skupščino. Ta skupščina bo odločala brez zahteve po sklepčnosti.

  2. Člani lahko sodelujejo in glasujejo na skupščinah z glasovanjem z osebno navzočnostjo ali elektronskim glasovanjem. Glasovanje je tajno, kar zagotavlja poštenost in iskrenost glasovanja.

  3. Sklepi, sprejeti na skupščini, morajo biti zapisani v zapisniku in objavljeni v razumnem časovnem okvirju, ki ne presega obdobja 30 dni. 

  4. Način odločanja, ki velja za skupščino velja tudi za prvi ustanovni zbor, na katerem se sprejme statut in program stranke, izvolijo organi stranke in zastopnik stranke.

7. člen – Zbor delegatov

7.1 Organizacija

  1. Zbor delegatov se zbere, če se skupščina članov na pobudo izvršnega odbora z izrednim sklepom prestavi na sistem glasovanja, kjer člane predstavljajo delegati.

  2. Izvršni odbor lahko predlaga tak odlok, če presodi, da je članstvo postalo premnožično za učinkovito odločanje o pomembnih vprašanjih.

  3. Ponovna vpeljava skupščine članov poteka po enakem postopku.

7.2 Pristojnosti

  1. Zbor delegatov nadomesti skupščino članov.

7.3 Delovanje

  1. Volilni imenik za skupščino, ki se odloči za imenovanje zbora delegatov se uporabi kot referenca za določitev števila delegatov, ki bodo izvoljeni.

  2.  Če je ustanovljen območni svet, ima vsaka regija vsaj enega delegata.

  3. Skupno število delegatov ne sme presegati 10 % članstva.

  4. Izvoljeni predstavniki Volta Slovenija dopolnjujejo zbor delegatov, ne da bi šteli k regijski ali splošni kvoti.

  5. Volitve delegatov potekajo v skupščinah. Delegati so izvoljeni za obdobje enega (1) leta. Posameznik ne more opravljati funkcije delegata več kot tri (3) zaporedne mandate.

  6. Določbe iz člena 6.3 veljajo tudi za zbor delegatov.

8. člen – Komisija za reševanje sporov

8.1 Organizacija

  1. Komisijo za reševanje sporov (KRS) sestavlja neparno število članov, vendar ne več kot 5 članov.

  2. Člane komisije izvoli skupščina za obdobje dveh (2) let, z eno zaporedno možnostjo ponovitve mandata. Voljeni so izmed članov stranke, ob spoštovanju zahtev iz člena 3. 

  3. Članstvo v KRS lahko prekliče skupščina z rednim sklepom ob upoštevanju člena 6.3 (c).

  4. Člani KRS ne morejo biti člani izvršnega odbora, nadzornega sveta ali katerega drugega telesa Volt Slovenija.

  5. Člani KRS se ne morejo potegovati za članstvo v telesu za reševanje sporov Volt Evropa in ne morejo kandidirati na voljene funkcije.

  6. Člani KRS morajo ohranjati nevtralno držo, kar jim preprečuje sprejemanje sklepov, ki bi lahko vplivali na politično usmeritev stranke.

8.2 Pristojnosti

  1. KRS je telo, ki je odgovorno za arbitražo v Volt Slovenija. Njena vloga je:

    • Zagotavljati skladnost s tem statutom, notranjimi pravili in predlagati interpretacije če se te potrebne;

    • Reševati spore med člani in/ali telesi Volt Slovenija ter predlagati metode razreševanja sporov.

  1. Komisija preveri veljavnost skupščine na pobudo članstva v skladu s členom 6.1 (c).

8.3 Delovanje

  1. Član lahko KRS posreduje pritožbo ali zahtevek. Komisija lahko deluje tudi na lastno pobudo.

  2. Ko KRS prejeme pritožbo ali zahtevek, mora preveriti sprejemljivost le te, glede na težo dejstev, stanje vpletenih članov ali teles in nujnost.

  3. Ob izvajanju disciplinskih ukrepov, KRS zagotavlja največjo možno stopnjo nepristranskosti in spoštovanja temeljnih pravic posameznikov do poštenega in pravičnega procesa.

  4. Mnenja KRS morajo biti utemeljena. Razen v primerih zaupnosti, morajo biti mnenja objavljena in na voljo članom Volt Slovenija, na način, ki spoštuje zakonodajo za zaščito osebnih podatkov. Mnenja so zavezujoča za vse člane in/ali telesa Volt Slovenija.

  5. Člani se lahko v petnajstih (15) dneh po prejemu obvestila o odločitvi KRS, pritožijo na arbitražno komisijo, katere delovanje je opisano v notranjih aktih.

  6. Mnenja ali sklepe se sprejema s soglasjem, ali, v primeru manjka soglasja, z absolutno večino članov KRS. Napisano mora biti predloženo kot ustrezno utemeljena arbitražna odločba s časovno opredeljeno uporabo.

  7. Sklepi KRS lahko vključujejo sankcije proti udeleženim strankam, kot določeno v členu 17.2 (b).

  8. Ko KRS meni, da je primerna sankcija izključitev člana, ki ni v izvršnem ali nadzornem svetu, ali preklic mandata člana kateregakoli drugega telesa kot sta izvršni ali nadzorni svet, predloži svoj predlog izvršnemu in nadzornemu svetu. Komisija, izvršni odbor in nadzorni svet se skupaj odločijo o predlogu. Opcija z največ glasovi je sprejeta. V primeru neodločenega izida se izbere možnost, ki je za zadevno osebo najugodnejša.

  9. Kadar KRS meni, da bi bila primerna sankcija izključitev člana izvršnega odbora ali nadzornega sveta ali odvzem njegovega mandata, svoj predlog predloži članom na izredni skupščini. Člani o predlogu odločajo z rednim sklepom. V primeru neodločenega izida se izbere možnost, ki je za zadevno osebo najugodnejša.

  10. Komisija izvršnemu in nadzornemu svetu predloži letno poročilo o dejavnostih.

9. člen – Komisija za imenovanja

9.1 Organizacija

  1. Komisijo za imenovanja sestavljajo vsi člani izvršnega odbora in območni predstavniki nadzornega sveta - ti so običajni člani komisije.

  2. Poleg tega se za obdobje, ki ni daljše od enega leta, s seznama prostovoljcev izbere en (1) ali dva (2) naključno izbrana člana, ob upoštevanju zahtev iz člena 3. Ti izredni člani Komisije zagotavljajo neposredno zastopanost članov v komisiji in liho skupno število članov komisije.

9.2 Pristojnosti

  1. Komisija za imenovanja ocenjuje, potrjuje in vlaga kandidature za volitve. 

9.3 Delovanje

  1. Komisija za imenovanja odloča s sistemom preferenčnega glasovanja z izločanjem za posamezne kandidature ali kandidatne liste, odvisno od vrste volitev.

  2. Za glasovanje v navzočnosti ali prek spleta je potrebna sklepčnost 50 % članov Komisije.

  3. Na zahtevo najmanj tridesetih odstotkov (30 %) članov komisije je mogoče glasovanje o kandidatnih listah individualizirati.

  4. Glede na volitve lahko komisija imenuje vse kandidate, nekatere ali nobenega kandidata, preostala imenovanja pa prepusti posvetom s člani.

  5. Če Volt Slovenija sklene koalicijsko pogodbo z eno ali več drugimi strankami, to ne spremeni načina dela Komisije pri določanju kandidatov.

  6. Rezultati glasovanja se ne objavijo, sporočijo se le imena izbranih kandidatov.

9.4 Pravila delovanja

  1. Za uvrstitev na volilni listi Volta na lokalnih, nacionalnih, predsedniških ali evropskih volitvah članstvo in predpisana doba delovanja nista obvezna.

  2. Za zagotovitev enakih možnosti za oba spola na volitvah morajo biti kandidatne liste uravnotežene glede na spol, pri čemer se na položajih izmenjujeta oba spola. 

  3. Komisija za imenovanja lahko zavrne vsako kandidaturo. 

  4. Član komisije za imenovanja, ki kandidira, ne sodeluje pri glasovanju in razpravah o svoji kandidaturi.

  5. Imenovanje na kandidatno listo lahko vodi k razgovorom s komisijo, vključujoč preverjanja preteklosti za glavne kandidate.

  6. Imenovanje je načeloma dokončno, razen v izjemnih primerih, kot so:

    • odstop kandidata med volilno kampanjo;

    • nespoštovanje volilne etične listine, če to presodi 2/3 komisije;

    • odločitev Komisije z 2/3 večino o zamenjavi kandidata.

  7. Pri imenovanju kandidata se upoštevajo naslednja prednostna merila:

    • skladnost z zakonskimi zahtevami (starost, državljanstvo itd.);

    • skladnost med projektom kandidata ter cilji in vrednotami stranke Volt.

  8. Druga, sekundarna merila (brez posebnega vrstnega reda), ki jih je treba upoštevati:

    • izkušnje z volitvami;

    • poznavanje volilnega okraja;

    • ugled v volilnem okraju;

    • znanje jezika;

    • trajanje sodelovanja s stranko Volt / drugimi gibanji;

    • poznavanje politik stranke Volt;

    • sposobnost javnega nastopanja;

    • sposobnost analize velike količine informacij v kratkem času;

    • komunikacijske spretnosti: sposobnost navezovanja stikov z ljudmi in mreženja;

    • sposobnost aktivnega poslušanja;

    • integriteta;

    • sposobnost sodelovanja;

    • konstruktivni odnos;

    • aktivna zavezanost: čas in razpoložljivost za kampanjo;

  9. Za prednostnimi merilih je teža zgoraj navedenih sekundarnih meril v pristojnosti članov komisije za imenovanja.

10. člen – Delovne skupine

10.1 Organizacija

  1. Delovne skupine so stalne skupine, ki jih ustanovi izvršni odbor. Opisane so v notranjih predpisih.

11. člen – Mladinsko združenje

11.1 Organizacija

  1. Ko članstvo to upraviči, se po sklepu upravnega odbora ustanovi ločeno mladinsko združenje Volt Slovenija. Postopek za ustanovitev združenja je opisan v notranjih predpisih. 

12. člen – Posveti s člani

  1. Poleg skupščin lahko Volt Slovenija izvede glasovanje na pobudo izvršnega odbora, nadzornega odbora ali vodij komitejev. Ta glasovanja se imenujejo posveti s člani (ali posveti).

  2. Udeleženci so odvisni od posameznega posveta, torej od njegovega geografskega ali funkcionalnega konteksta.

  3. Posveti so nezavezujoči.

  4. Način udeležbe in glasovanja ni predpisan, lahko vključuje tudi elektronsko glasovanje.

13. člen – Spremembe statuta

  1. Spremembe statuta se sprejmejo z izrednim sklepom skupščine, kot je določeno v členu 6.3(c) in (d).

  2. Spremembe statuta lahko predlaga vsak član. Predloge je potrebno predložiti najpozneje 2 (dva) tedna pred skupščino, za vložitev pa je potrebna podpora vsaj 5 % članov, ki izpolnjujejo zahteve glede dobe delovanja v stranki iz člena 3, ali podpora izvršnega odbora.

  3. Izvršni odbor lahko blokira predloge, ki so v nasprotju z vrednotami stranke Volt ali predstavljajo tveganje za stranko.  

  4. Komisija za reševanje sporov lahko v primeru nestrinjanja sprejme končno odločitev.

14. člen – Spremembe programa

  1. Delovna skupina za politike je odgovorna za razvoj in vodenje vključujočega procesa za razvoj nacionalnega političnega programa Volt Slovenija. Proces je opisan v notranjih predpisih.

  2. O spremembah nacionalnega programa člani glasujejo na skupščini v šest (6) ali dvanajst-mesečnih (12) intervalih.

  3. Program člani sprejemajo na ustrezni ravni na skupščini ali, če volilni koledar ne dopušča izvedbe skupščine, na posvetu.

15. člen – Izbris iz nacionalnega registra

  1. V primeru izbrisa Volt Slovenija iz uradnega nacionalnega registra je treba preostalo premoženje likvidirati in ga po poravnavi neporavnanih obveznosti podariti pro-evropskemu združenju ali dobrodelni organizaciji. 

  2. Za ta postopek je odgovoren odhajajoči izvršni odbor.

16. člen – Razpust, pridružitev, združitev ali odcepitev

  1. Za odločitve o razpustitvi, pridružitvi, združitvi ali odcepitvi Volta Slovenija ali delov Volta Slovenija je potrebna izreden sklep  skupščine, kot je opisano v členu 6.3(c) in (d).

  2. V primeru razpustitve se uporablja 15. člen. 

  3. V primeru odcepitve premoženje ostane stranki Volt Slovenija. V primeru združitve ali pripojitve k drugi stranki se premoženje prenese na nov subjekt.

17. člen – Sankcije proti članom

17.1 Razlogi za sankcije

  1. Izvršni odbor si pridržuje pravico, da začasno izključi ali izključi člane zaradi kršitev, kot so:

    • žalitve, nadlegovanje, grožnje in obrekovanje;

    • dejanja fizičnega ali verbalnega nasilja;

    • nezakonite in kriminalne dejavnosti;

    • dejanja, ki škodijo ugledu Volt Slovenija;

    • kršenje zasebnosti članov ali prostovoljcev z razkrivanjem informacij, zaščitenih z GDPR, ali elementov zasebnega življenja.

17.2 Postopek začasne izključitve in/ali preklica

  1. Izvršni odbor obvesti komisijo za reševanje sporov (KRS) o vsakem sklepu o začasni izključitvi ali preklicu izključitve. KRS preveri, da je sklep skladen s statutom in notranjimi predpisi, ter ga po potrebi potrdi ali razveljavi.

  2. Možne sankcije so:

    • trajna izključitev;

    • izključitev za 1 mesec do 1 leto, odvisno od resnosti kršitev;

    • začasna ukinitev dostopa do komunikacijskih orodij stranke;

    • odvzem vodstvenih funkcij;

    • odvzem notranje izvoljene funkcije v skladu s členom 8.3 (h) in (i).

  3. Sankcije se izvedejo po postopku, ki zagotavlja, da je obdolženec pred sprejetjem sklepa obveščen o obtožbah.

18. člen – Proračun in sredstva Volt Slovenija

  1. Za pridobivanje sredstev veljajo zakonsko dovoljeni viri in omejitve. 

  2. Stranka mora za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo.

  3. O proračunu se glasuje letno na skupščini z rednim sklepom člen 6.3 (c). Proračun se lahko med letom spremeni. Nato se uvrsti na dnevni red izredne skupščine, sklicane za ta namen.

  4. Zakladnik je odgovoren za vodenje računov, njihovo konsolidacijo in objavo v skladu z veljavno zakonodajo o financiranju političnih strank.

  5. Finančno in materialno poslovanje stranke lahko podrobneje ureja pravilnik

19. člen – Jezik

  1. Samo slovenska različica tega statuta in drugih pravnih dokumentov, ki jih je pripravila stranka Volt Slovenija, bo veljavna v primeru nasprotja med to različico in prevodi v druge jezike, ki jih je pripravila stranka Volt Slovenija ali drugi subjekti.

20. člen – Veljavnost statuta in spremembe

  1. Statut začne veljati takoj, ko ga sprejme ustanovni zbor. Statut se objavi na uradni spletni strani stranke. 

  2. Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut, razen če ni v tem statutu drugače določeno. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme izvršni odbor in se jih potrdi na naslednji skupščini.

  3. V vseh primerih, ki niso izrecno določeni v tem statutu in priloženih notranjih predpisih, se smiselno uporablja določba tega statuta.