Novo mesto: kako preprečiti nadaljnje tragedije?

Naš ključni okvir je jasen: namesto širjenja avtoritarnih pooblastil želimo učinkovitejše izvajanje obstoječe kazenske zakonodaje ter okrepitev preizkušenih integracijskih in socialnih ukrepov.

30. okt 2025
Novo mesto; Romska skupnost; Nasilje; Svečke; Tragedija; Aleš; Aco; Manjšine; Robert Golob; GIbanje svoboda; Jugovzhod Slovenije

V soboto, 25. oktobra 2025, se je na jugovzhodu Slovenije zgodila tragedija. Umorjen je bil oče, mož, človek in srce lokalne skupnosti. Izrekamo iskreno sožalje vsem, ki jim je bil tega dne odvzet košček življenja: njegovi družini, otrokoma in vsem, ki se jih je Aleš dotaknil na svoji poti. 

Normalno je, da kot skupnost vsi čutimo žalost in sočutje. Kar nas skrbi, je val političnih reakcij, ki je sledil. Od pozivov k oboroževanju do zahtev po takojšnjih volitvah, celo do tega, da je vlada predlagala, da se policiji podelijo stroga in potencialno protiustavna pooblastila.

Sprašujemo se, ali je res potrebno nabirati poceni politične točke na takšni tragediji in ali s takšno retoriko ne povečujemo možnosti nadaljnjih nasilnih dejanj. Ali je modro sprejemati odločitve v stanju takšne čustvene napetosti? Gre za odločitve, ki bodo še leta vplivale na vse državljane. Strinjamo se, da so državne institucije zatajile in da je treba njihovo delovanje izboljšati. A ne bi morale biti tragedije razlog, da pod vprašaj postavimo delo javnih služb, namesto da bi jih pod pritiskom oborožili z novimi in potencialno nevarnimi pooblastili?

Več varnostnih pooblastil ne pomeni, da bomo nujno varnejši

Primer: projekt Panoptikon je identificiral vse videonadzorne kamere v Sloveniji. Za nadzor in »varnost« je država porabila milijone evrov davkoplačevalskega denarja, vendar ni nobenega znanstvenega dokaza, da je namestitev kamer učinkovita in da dejansko zmanjšuje kriminal

Še huje: zaradi tega sistema zdaj obstaja resna možnost zlorab. Ni treba gledati serije Black Mirror: sistemi družbenega točkovanja in prepovedi potovanj so realnost. Kamere se lahko v prihodnosti uporabijo proti protestom in za nadzor nedolžnih ljudi. Hkrati je vedno prisotno tveganje kibernetskih napadov in tuje infiltracije, ki lahko ogrozita osebne podatke vseh državljanov. 

Tako kot pri predlogu »Chat Control« (predlog EU o skeniranju zasebnih komunikacij) »varnost otrok« ne more opravičiti nadzora pol milijarde Evropejk in Evropejcev. Iz istega razloga v Voltu menimo, da ne potrebujemo nadaljnje militarizacije policije niti uvajanja bolj avtoritarnih in represivnih zakonov.

Klici po reformah, ne klici po orožju

Za Volt bi morala biti ta tragedija predvsem budnica za javne službe v Novem mestu, ne pa poziv k oboroževanju. 

Če se lokalna policija resnično boji vstopa v romska naselja in je to jasno že dlje časa, se sprašujemo, zakaj se ni že prej sprožil postopek pridobitve okrepitve iz drugih regij  (v sodelovanju z romskimi skupnostmi in drugimi deležniki) in zakaj je bila za to potrebna smrtna žrtev. Pomembno je, da vsi v politiki in državni upravi prevzamejo odgovornost in se zamislijo o posledicah svojih dejanj, a hkrati ne sprejmejo prekomernih represivnih ukrepov. 

Kar želimo povedati je, da je kazenska zakonodaja v Sloveniji dovolj močna, če jo državni organi izvajajo pravilno. Odprti smo za razpravo o novih ukrepih na socialnem in varnostnem področju, vendar ti ne smejo vzpostavljati pravne podlage za širitev avtoritarnih pristojnosti. Odobritev prisluškovanja in povečanje pristojnosti tajnim službam, tako kot množična uporaba kamer, ne bosta povečala varnosti, temveč bosta olajšala prehod v bolj avtoritarni režim. Danes se bodo strožji prijemi usmerili v romske skupnosti; jutri, ko se oblast zamenja, pa bi se takšni mehanizmi lahko uporabili proti komurkoli.

Zdravljenje simptomov namesto vzrokov

Rešitve so nam pred očmi: skupnost Pušča pri Murski Soboti v Prekmurju je pogosto navedena kot pozitiven primer integracije. Namenska predšolska vzgoja, gasilska društva, nogometni klubi in dostop do infrastrukture kažejo, kaj je mogoče doseči, ko se vsi deležniki zavežejo k premagovanju socialne in prostorske segregacije.

Ob obstoju takšnih pozitivnih primerov se v Voltu sprašujemo: zakaj podobne integracije ne vidimo na Jugovzhodu države? In kakšne ukrepe moramo sprejeti, tako na državni kot na lokalni ravni, da se sobotna tragedija ne ponovi.

Konkretno predlagamo: 

  • Omogočimo članom romske skupnosti iz Pušče in drugih delov države, da sodelujejo pri oblikovanju romske politike. Naj delijo dobre prakse in nam pomagajo vzpostaviti demokratični model, ki deluje za vse člane romske skupnosti.

  • Predlog, kot je ukinitev otroškega dodatka za mladoletne matere, je lahko obetaven, a le, če nova zakonodaja ne zajema tistih, ki so že zdaj mlade mame oziroma nosečnice. V nasprotnem primeru povzročamo prekomerno trpljenje in tvegamo lakoto med številnimi otroki. Ta ukrep naj bo zato spremljan z dvigom kakovosti spolne vzgoje za mladoletnike in z večjo dostopnostjo kontracepcije.

  • Poskrbimo, da je obstoječa zakonodaja učinkovito implementirana in de-birokratiziramo pravni sistem, da bo deloval z večjo hitrostjo. 

  • Podpiramo vzpostavitev specializiranih podpornih enot iz drugih delov države, ki jih lahko lokalna policija takoj prikliče, kadar se policisti počutijo ogrožene ali ocenijo povečano tveganje. Te enote naj bodo stalno stacionirane zunaj mestnega okolja (out-of-city force), da ohranijo neodvisnost in operativno pripravljenost. Obvezno morajo imeti dodatno usposabljanje: tako v varnostnih postopkih (deeskalacija, krizno posredovanje) kot v kulturni občutljivosti in delu z manjšinami.

Prav tako pozivamo vse stranke, leve in desne, naj stopijo skupaj in ne podžigajo nadaljnjega nasilja z namenom nabiranja političnih točk. Nevarno je, če podležemo vzdušju, ki ga želijo nekateri ustvariti, po katerem naj bi krivdo za grozljiv zločin nosili vsi Romi. Tovrstne dehumanizacije vodijo v grozljive razsežnosti, obenem pa moramo paziti, da kakršna koli nova zakonodaja ne privede k kršenju človekovih pravic. 

Z ognjem proti ognju?

Volt Slovenija upa, da vlade ne bo zaslepila želja po nabiranju PR točk, temveč da bo preudarno izbrala pravilne ukrepe. 

Preden zaključimo, je treba poudariti, da ta problematika tli že desetletja in da so vse pretekle vlade ter vodstva državnih institucij do neke mere soodgovorni za sobotno tragedijo. V zadnjih 20 letih bi se lahko kdorkoli odločil poseči in proaktivno pomagati izboljšati položaj romske skupnosti ter preprečiti vse hudo, kar se zdaj dogaja v naši državi. Pa se ni.

In kar je najbolj zaskrbljujoče, je, da to ni edina problematika, ki že desetletja vre pod površjem. Od staranja prebivalstva in podnebne krize do nasilja nad ženskami, stanovanjske problematike in nekonkurenčnosti našega gospodarstva. Nič od tega samo po sebi ne bo »pokopalo« vlade, a če nihče ne ukrepa hitro, bodo vsi ti problemi počasi pokopali našo državo.

Toda verjamemo, da bomo v Sloveniji našli voljo in sočutje, da se skupaj spopademo proti tem sistemskim izzivom in ustvarimo boljšo in varnejšo republiko.

Volt Slovenija

Vir slike: Delo.si