Parkirni kaos v Ljubljani: Volt Slovenija zahteva celovite rešitve, ne le polnjenje proračuna na plečih občanov

 V Volt Slovenija smo zato zbrali konkretne predloge rešitev, ki temeljijo na obstoječem sistemu, ter dolgoročno vizijo ljubljanskega urbanega prometa na tirih.

Začaran krog prometa v prestolnici

Podatki kažejo na alarmantne trende. V zadnjem desetletju vodenja župana Zorana Jankovića se je stopnja motorizacije v povzpela s 479 na 579 vozil na 1000 prebivalcev. Hkrati se je povečalo število dnevnih migrantov na skoraj 150.000, ki zaradi pomanjkanja učinkovitih alternativ v mesto večinoma vstopajo z osebnimi vozili in dušijo mestno jedro.

Težavo poglablja stanovanjska politika. Življenje v Ljubljani postaja zaradi nedostopnega nepremičninskega trga za povprečnega državljana nedosegljivo. Toga birokracija pri izdaji gradbenih dovoljenj in otežene spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) odvračajo investitorje, kar zavira gradnjo novih stanovanjskih kapacitet. Posledično se mesto širi navzven, prometni pritisk na center pa narašča.

Eden ključnih razlogov za povečanje število vozil pa je sistemsko zanemarjanje javnega potniškega prometa (LPP). Zamrznitev večjih vlaganj, ukinjanje nočnih linij in zmanjšanje frekvence avtobusov na določenih linijah tudi do 30 % so Ljubljančane prisilili, da se vedno pogosteje usedejo za volan.

Tilen Dragar, ustanovni član Volt Slovenija: Vsak, ki je stopil kdaj v druge evropske prestolnice ali primerljivo velika mesta in izkusil kvaliteten javni prevoz na dnevni ravni bo hitro videl, da smo desetletja v zaostanku v Sloveniji. Pripeljati moramo sveže ideje iz drugih koncev Evrope.

MOL ignorira celovite rešitve stroke 

Mnogi urbanisti in prometni geografi so do potez mestne uprave kritični. Opozarjajo, da občina nima vizije za izvedbo širokopoteznih sprememb, ki bi ponudile resne alternative lastništvu avtomobilov. Županov kabinet selektivno sprejema le tiste ukrepe, ki jim finančno koristijo – kot so podražitve parkirnin – ignorira pa nujne infrastrukturne izboljšave. Nedopustno je, da mesto zmanjšuje frekvence avtobusov in draži vozovnice, s čimer ljudi sili v nakup dodatnih avtomobilov, nato pa jih kaznuje z višjimi parkirninami.

Volt Slovenija: Konkretni predlogi rešitev na podlagi obstoječih sistemov

Pri Volt Slovenija se ne ustavljamo zgolj pri kritiki. Zato predlagamo konkretne ukrepe, ki temeljijo na izboljšanju alternative, ne le na kaznovanju voznikov. 

1. Avtobusi: Predlagamo takojšnje povečanje frekvence avtobusov vsaj za 30 %, ponovno uvedbo nočnih linij ter vzpostavitev rumenih pasov ter prioriteto za JPP na vseh vpadnicah, da avtobusi ne bodo stali v kolonah. Da bi zmanjšali potrebo po avtomobilih, predlagamo nove "tangentne" avtobusne linije, ki soseske povezujejo neposredno z BTC, Stožicami in Rudnikom mimo centra in po avtocestni obvoznici.

2. Kolesa: boljše vzdrževanje kolesarskih površin in širitev mreže BicikeLJ z dodatnimi postajami ter električnimi kolesi tudi na obrobje mesta. 

3. Souporaba vozil: Spodbujamo tudi uvedbo parkirnih mest za souporabo vozil (car sharing), kar bi prebivalcem omogočilo občasno uporabo avtomobila brez stroškov lastništva in dodatno sprostilo javni prostor.

4. Modularne garaže: Posebno pozornost namenjamo tudi soseskam, kot je Štepanjsko naselje, Bratovševa ploščad, Fužine, Šentvid itd., kjer je pomanjkanje parkirnih mest akutno zato predlagamo gradnjo modularnih garažnih hiš, ki so cenovno dostopne in bi rešile parkirne stiske stanovalcev. Dovolj sredstev za to rešitev bi bil samo že zbranega denarja z izdanimi parkirnimi dovolilnicami v kombinaciji z evropskimi sredstvi se bi takšne ukrepe v celoti financiralo.  Garažne hiše morajo biti postavljene samo na kritičnih mestih skozi javno-zasebna partnerstva v sodelovanju z lokalnimi prebivalci.

Primer manjše modularne enonadstropne parkirne hiše v Štepanjskem naselju, ob Parmski cesti.

Dolgoročna rešitev je na tirih

Dolgoročna rešitev za Ljubljano pa mora temeljiti na tirnem prometu: nujna je uvedba primestne železnice s taktom 15 minut v konicah, izgradnja novih postaj (npr. Moste, Rudnik, Vič) in uvedba lahke železnice oziroma tramvaja, ki bo tvoril hrbtenico mestnega prometa. Vse to mora povezati enotna vozovnica (Urbana) in usklajeni vozni redi, ki omogočajo hiter prestop med vlakom, avtobusom in kolesom. Le tako se bo lahko dolgoročno izboljšalo stanje v Ljubljani.

Ljubljana ne potrebuje dražjega parkiranja, temveč delujoč sistem, kjer avtomobil ne bo več nuja, ampak izbira. V Volt Slovenija predlagamo, da občina prisluhne občanom in stroki ter začne izvajati ukrepe, ki bodo dvignili kakovost življenja vsem, ne le polnili proračuna.

Konkretne predloge in analizo stanja za Ljubljano in Štepanjskem naselju lahko najdete v sledečem dokumentu.

Vaše mnenje šteje - pridružite se nam!

Ljubljana pripada vsem nam, zato želimo, da pri oblikovanju njene prihodnosti sodelujete tudi vi. Naši predlogi so le začetek širšega dialoga za mesto, ki bo zadihalo s polnimi pljuči.

Pozivamo vas:

• Napišite nam svoje predloge: Imate idejo, kako izboljšati svojo sosesko ali določeno avtobusno linijo? Pošljite nam svoje predloge, da jih vključimo v kampanjo "Za boljšo Ljubljano".

• Postanite sooblikovalec: Pridružite se nam pri snovanju rešitev in skupaj z nami soustvarjajte Ljubljano po meri človeka.

Pišite nam na: [email protected]