Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: veliko hrupa za nič

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bil po posvetovalnem referendumu leta 2024 junija letos sprejet v državnem zboru. Šele nato je opozicija organizirala referendum, na katerem je zmagala s 53,4 % glasov ter presegla zahtevan 20-odstotni kvorum upravičenih volivcev, s čimer je bil zakon zavrnjen. Zapravljenega je bilo veliko denarja in dobre volje volivcev – rezultati pa nas vračajo na začetek.

V zadnjih letih se referendum zlorablja. Na eni strani se zdi, da vlada ni pripravljena vložiti političnega kapitala v določeno zakonodajo, zato razpisuje referendume o temah, kot sta konoplja in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. To zmede volivce – napove in prekliče tudi referendume o članstvu v Natu in Krškem 2, ter dvakrat zapored prosi državljane, naj glasujejo o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, brez da bi vodila kakršnokoli resno kampanjo. Opozicija ni nič boljša, ko razpisuje nepomembne referendume, na primer o pokojninah za izjemne kulturne ustvarjalce, kjer zakon vpliva le na peščico ljudi.

Miha Černetič, ustanovni član Volta Slovenija

V Estoniji državljani glasujejo prek posebne aplikacije, v katero se prijavijo z e-identiteto. Glasovanje je pregledno, preprosto in ne stane milijonov evrov pri vsaki referendumski pobudi. Švica pa zagotavlja visoko stopnjo transparentnosti, saj vprašanje referenduma jasno in nevtralno predstavi ter navaja argumente za in proti, kar državljanom omogoča nepristransko odločanje. Sprašujem se, ali bi bili tudi v Sloveniji izidi referendumov boljši, če bi iz procesa odstranili čustveni naboj in ljudem omogočili informirane, racionalne odločitve na podlagi nepristranskih informacij in dobrih praks iz tujine.

Borja Ranzinger, ustanovni član Volta Slovenija

Odločati o svojem življenju ali smrti je osnovna človekova pravica in svoboščina. Prav je, da ljudem omogočimo, da se o svoji usodi lahko tudi sami odločajo. Pomembne so zakonske varovalke, ki poskrbijo, da je temu res tako in je odločitev resničen izraz volje posameznika. Človeka siliti v podaljševanje lastne agonije, ko tega ne želi, pa nikakor ni izraz sočutne ali napredne družbe.

Matic Bitenc, ustanovni član Volta Slovenija

Volt Slovenija podpira zakon o pomoči pri smrti v obliki, v kakršni je bil prvotno sprejet.

Kontakt

• Špela Majcen Marušič - Stiki z mediji -  [email protected]

• Borja Ranzinger - Registracija stranke - [email protected] 

O Voltu

Volt Slovenija je lokalna izpostava Volta, panevropskega gibanja s 40.000 člani v 30 evropskih državah, 5 evropskimi poslanci v Evropskem parlamentu ter poslanci na Nizozemskem in Cipru. Volt se zavzema za bolj povezano Evropo, ki ni le gospodarsko integrirana, temveč vključuje tudi demokratično in socialno dimenzijo. Volt Slovenija trenutno zbira podpise za registracijo politične stranke pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami. Stranka je določila tri prednostne naloge: več koristi na podlagi tesnejše integracije, decentralizacijo za znižanje stroškov življenja in ustvarjanje priložnosti po vsej Sloveniji ter zaupanje in transparentnost v politiki.