EU-ZDA trgovinski sporazum: Nakupovanje časa za evropske reforme?

(Fotografija: trgovinski predstavnik ZDA (Instagram))

Pretekli konec tedna sta se predsednika EU in ZDA srečala na Škotskem in sklenila trgovinski sporazum, s katerim sta se izognila 30-odstotni carini, ki jo je Donald Trump zagrozil uvesti z 1. avgustom. Ursula von der Leyen se je, pod pritiskom držav članic, vrnila z dogovorom, ki predvideva 15-odstotne carine na izvoz iz EU v ZDA, medtem ko bo EU na uvoz iz ZDA uvedla 0-odstotne carine. Poleg tega se je EU zavezala k nakupu energije v vrednosti 700 milijard evrov, investicijam v ZDA v višini 600 milijard evrov in povečanju nabav ameriškega orožja.

Cena zavračanja evropske integracije

Spodaj podpisana poglavja Volta obžalujejo, da je EU sprejela tako enostranski "rokovalni" dogovor, ki postavlja pod vprašaj našo verodostojnost in legitimnost v trgovini, ki naj bi temeljila na mednarodnem redu. Ne le, da dvomimo v nujnost sklenitve tega sporazuma, temveč tudi v njegovo vsebino – še posebej ob dejstvu, da se trgovinski primanjkljaj v višini 235 milijard dolarjev, ki ga Trump kritizira, uravnoteži s presežkom ZDA in kvazi monopolom v tehnološkem in finančnem sektorju v višini 148 milijard evrov. Uvedba 15-odstotne carine brez povratnih ukrepov za zaščito evropske industrije ali obdavčitev ameriških ponudnikov storitev nikakor ni upravičena.

Volt se boji, da bodo državljani po vsej Evropi drago plačali ceno, ker so nacionalne vlade ugrabljale pogajanja in predolgo odlašale z reševanjem strukturnih pomanjkljivosti EU:

• EU še vedno nima zunanjepolitične doktrine in ostaja odvisna od ameriške zaščite in podpore v vojni v Ukrajini, kar Trump izkorišča pri sklepanju dogovorov.

• Države članice govorijo o krepitvi obrambe, a ne naredijo konkretnih korakov vsaj k skupnemu naročanju opreme, kaj šele k oblikovanju evropske vojske in poveljniške strukture.

• Vlade zavirajo pravo ekonomsko integracijo, zaradi česar je notranji trg EU le “enoten po imenu”, evropska industrija pa premalo konkurenčna in prekrhka za zunanje šoke.

• Komisija je bila prisiljena v hitenje zaradi zaščite nacionalnih industrij – vsota enostranskih interesov pa je daleč od enotne in vizionarske trgovinske politike.

• Odločanje v EU ostaja povsem neprimerno glede na geopolitično realnost, ki je zelo drugačna od časa, ko so bile podpisane temeljne pogodbe EU.

Ta dogovor je alarm. Na mnoge od teh točk je pred enim letom opozoril Mario Draghi. Od takrat so vlade, ki danes kritizirajo EU zaradi dogovora, ki so ga same povzročile, storile bore malo. Niso prenesle pristojnosti na EU, niti niso dopustile reform. EU zadržujejo v šibkem stanju in – obljube gor ali dol – s tem dogovorom si kupujejo čas. Volt pričakuje, da bo ta čas končno uporabljen za reforme in zmanjšanje zunanje odvisnosti Evrope.

Graditi evropsko prihodnost, ne ščititi nacionalne preteklosti

Konkretno, poglavja Volta zahtevajo od Evropske komisije in držav članic:

• Da trgovinski dogovor z ZDA obravnavajo ločeno od Večletnega finančnega okvira (MFF 2028–2035), ki je v pripravi. Prihajajočega "EU proračuna" se ne sme zmanjševati, razredčiti ali preusmerjati.

• Da ne zaidejo v novo energetsko odvisnost z nakupi skoraj celotne letne proizvodnje ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki so trikrat večji od trenutnih uvozov – namesto tega naj se osredotočijo na obnovljive vire, energetska omrežja in skladiščenje.

• Da se vojaška poraba nad 2 % BDP, kot zahteva NATO, financira na evropski ravni – s poudarkom na skupnih naročilih in obveznimi ter naraščajočimi kvotami za evropske obrambne dobavitelje.

• Da pospešijo integracijo trga: 28. režim, reforma javnih naročil in integrirani kapitalski trgi so lahko le začetni koraki za poenotenje 27 različnih birokracij, ki nam po poročilu Draghija in IMF odžirajo 7 % produktivnosti.

• Da zmanjšajo monopole ameriških ponudnikov storitev brez carin – z uvedbo evropskega javnega plačilnega sistema, ki bi tekmoval z Visa in MasterCard, interoperabilnostjo družbenih omrežij, prednostnim nakupom evropskega blaga in zakonodajo za mala podjetja.

• Da se nobeni državi ne prizna izjeme pri ogljičnih obmejnih prilagoditvah (CBAM). Potrebujemo enake pogoje za naše industrije v Evropi in širše – in od drugih gospodarskih blokov moramo zahtevati enako, če želijo trgovati z EU.

• Da od vsakega javnega evropskega vložka v ZDA zahtevamo neto pozitiven kapitalski tok v EU. ZDA ne potrebujejo razvojne pomoči. Naložbe, ki presegajo prevzem programov, kot so USAid ali Radio Free Europe, morajo imeti preverljiv pozitiven učinek doma – v Evropi.

Volt pričakuje, da bodo te točke obravnavane v prihajajočem septembrskem nagovoru o stanju v Uniji, ki ga bo podala predsednica Komisije Ursula von der Leyen – ne z običajnimi puhlicami in leporečjem, ampak s konkretnimi koraki k reformi pogodb EU, ki bi omogočila Uniji, da postane geopolitično dejaven akter. Reforme naj vključujejo ne le notranje spremembe, ampak tudi pobude za reševanje mednarodnega reda – vključno z novo globalno gospodarsko cono in reformo Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Te reforme zahtevajo resnično evropsko vodstvo in jasno stališče do vlad držav članic, ki jih je treba usmeriti k iskanju vloge v močnejši Evropski uniji – namesto precenjevanja njihove vse manjše geopolitične teže. Volt meni, da bo za prekinitev prakse, kjer predsedniki Komisije odgovarjajo Svetu in ne evropskemu ljudstvu in projektu, ključna zaveza držav članic k spoštovanju procesa Spitzenkandidaten. Volt je pripravljen prevzeti odgovornost, če bodo nacionalne vlade še naprej odpovedovale.

Volt Avstrija
Volt Češka
Volt Madžarska
Volt Poljska
Volt Slovenija