Referendum o članstvu v Natu – resno?

(Foto: Vlada RS/Daniel Novakovič/STA)

Ali v parlamentu sploh še imamo odgovorne politične stranke?

Prejšnji teden je stranka Levica predlagala referendum o načrtovani obrambni porabi za Nato, ki so ga presenetljivo podprle SDS, SD in NSi. To je pripeljalo do tega, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal celo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu (!).

Želimo vas spomniti, da sta se po ruski invaziji na Ukrajino tako Finska (leta 2023) kot Švedska (leta 2024) odpovedali dolgoletni nevtralnosti in se pridružili Natu. Tudi Danska se zaradi podobnih varnostnih razlogov vse tesneje povezuje z EU. Vse članice se zavedajo, da si Evropa ne more več privoščiti zanašanja na zaščito ZDA – odgovornost in stroške moramo prevzeti sami, pa če nam je to všeč ali ne.

Zato je Volt Slovenija presenečen, da stranke v parlamentu postavljajo pod vprašaj ne le prispevanje k Natu, ampak celo samo članstvo – kot da imamo na voljo dovolj sredstev ali ekonomije obsega za verodostojno odvračanje morebitnega napadalca. Hibridni konflikt prek kibernetskih napadov in dezinformacij na družbenih omrežjih je že dolgo prisoten tudi pri nas.

Zagotovimo varnost Slovenije za prihodnost

Volt Slovenija bi si želel, da bi vlada sodelovala z evropskimi zaveznicami znotraj Nata – najprej tako, da bi generalnega sekretarja Marka Rutteja opozorila na podajanje zavez brez predhodnega posvetovanja, nato pa z dejanskim iskanjem konkretnih in izvedljivih rešitev.

Ta korak smo znotraj Volta že naredili in aktivno prispevali k oblikovanju tritočkovnega načrta za evropski Nato, ki ga je sprejel Volt Europa. V njem predlagamo vzpostavitev evropskega vrhovnega poveljnika Nata, oblikovanje skupnega jedrskega odvračalnega mehanizma, pa tudi integracijo obrambnih sil – od skupnih nabav vojaške opreme do skupne verige poveljevanja na evropski ravni. Obenem predlagamo, da vse izdatke nad trenutno obveznostjo 2 % BDP za obrambo financira Evropska unija.

Slovenija sicer teh 2 % še ni dosegla – leta 2023 smo za obrambo namenili le 1,2 % BDP. Če upoštevamo, da javni proračun predstavlja približno 42 % BDP (po projekcijah za leto 2025), bi povečanje obrambnih izdatkov na 3,5 % BDP pomenilo okoli 2,5 milijarde evrov letno, kar je več kot trikratnik trenutno načrtovanih 850 milijonov evrov. Povsem jasno je, da slovenski proračun tega ne prenese, ne da bi pri tem resno ogrozili socialne storitve, izobraževanje in pokojnine.

Namesto, da se razpisuje referendum, bi morala Slovenija svojo energijo usmeriti v evropsko razpravo – denimo tako, da od Nemčije zahteva opustitev nasprotovanja evroobveznicam ali pa podpre vzpostavitev novega skupnega evropskega dolžniškega instrumenta, podobnega tistemu, ki je bil uveden v času Covid krize. Ekonomije obsega bi nam omogočile, da nam ni treba izbirati med socialno in vojaško varnostjo – a to je mogoče le, če v njih sodeluje vseh 449,2 milijona Evropejk in Evropejcev.

Borja Ranzinger, soustanovitelj Volt Slovenija: »Zdi se, kot da vlada niti ni poskusila poiskati rešitve, ki bi preprečila prekomerno obremenitev državnega proračuna in gospodinjstev. Namesto tega bomo verjetno priča še enemu brezplodnemu referendumu, rezom v socialno državo in nakupu ameriške vojaške opreme. To je obžalovanja vredno. Volt Slovenija bi ob potencialnem dvigu obrambnih izdatkov na 5 % zahteval uvedbo evroobveznic. Brez takšnih možnosti je kakršnokoli povečanje nad 2 % upravičeno in izvedljivo le ob evropski integraciji obrambnih sil, kot predlagamo v našem programu.«

Referendumi niso politične igračke

Volt Slovenija opozarja, da je treba znova razmisliti o vlogi referendumov. Demokratična udeležba državljanov je pomembna vrednota (kot to dokazuje primer Švice), vendar v Sloveniji očitno postajajo referendumi zgolj metoda za predvolilno razkazovanje.

Matic Bitenc, ustanovni član Volt Slovenija: »Če se posvetovalni referendumi zlorabljajo kot orodje za politično taktiziranje – bodisi za nabiranje političnih točk ali za zavlačevanje oziroma spodkopavanje zakonodajnega procesa – potem moramo kot družba resno razmisliti o uvedbi višjih pogojev za njihovo razpisovanje. Referendum naj ne bo orodje za manipulacijo javnega mnenja ali izogibanje politični odgovornosti, ampak iskreno demokratično sredstvo, namenjeno vključevanju državljanov v ključne odločitve. A v Sloveniji pogosto vidimo nasprotno. Na eni strani opozicija predlaga referendum o kulturnih pokojninah, očitno z namenom ustvariti politični pritisk brez iskrenega interesa za dialog. Na drugi strani pa vlada ignorira rezultate junijskega referenduma, kjer so se volivci odločali o konoplji, evtanaziji in preferenčnih volilnih listah, vendar vlada kljub jasni volji ljudi nobena od teh stvari še ni blizu uresničitve. Ob takšnih primerih se postavlja vprašanje, ali politične stranke sploh spoštujejo voljo državljank in državljanov, ali pa jim referendum služi le kot instrument za trenutne politične cilje. Če želimo referendumu povrniti legitimnost in verodostojnost, bi morali razmisliti o uvedbi višjega praga za razpis, npr. z zavezujočimi javnimi razpravami, večjo podporo v parlamentu ali celo neposrednim zbiranjem podpisov državljanov.«

Eden glavnih razlogov za naš trud pri registraciji kot politična stranka pred volitvami 2025 je želja po zagotavljanju politične alternative, ki bo temeljila na zaupanju, transparentnosti in odgovornosti. Kot del panevropskega gibanja Volt Europa z več kot 35.000 člani po vsej celini verjamemo v čezmejno sodelovanje (npr. za oblikovanje evropskega Nata), skupno reševanje izzivov (kot so obrambni izdatki) in politiko, ki se vodi na bolj transparentni in odgovoren način.

👉 Če nas želiš podpreti pri registraciji stranke, lahko oddaš podpis tukaj

👉 Če želiš sodelovati aktivno, se lahko pridružiš tukaj