Azil in imigracija

Leta 2023 je Slovenija registrirala 60.000 nezakonitih vstopov. 58.000 jih je želelo zaprositi za zaščito, vendar je to storilo le 7.200. 5.500 prošenj je bilo sprejemljivih, 4.400 odločitev je bilo sprejetih, pri čemer je bilo več kot 4.000 odločitev po dublinskem sporazumu, ki zahtevajo, da prosilci za azil zaprosijo za azil v članici, skozi katero so prej vstopili v Evropsko unijo. Skupaj je le 130 prošalcev dejansko prejelo zaščito za bivanje v Sloveniji leta 2023.

Če pogledamo neto migracije, je leta 2023 prispelo 33.000 državljanov (za 20 % manj kot prejšnje leto), pri čemer je bila največja država Bosna in Hercegovina s 6.000, medtem ko je 22.000 državljanov zapustilo državo. Slovenija se sooča z enakimi izzivi kot vse članice EU z rodnostjo 1,55, kar je daleč za zahtevanimi 2,1 na družino za ohranjanje stabilnega prebivalstva in delovne sile. Slabše pa je, da Slovenija ne privlači dovolj talentov, saj je na 62. mestu od 67 držav v zaposlovanju talentov, medtem ko naša izobražena delovna sila odhaja v druge članice EU zaradi pomanjkanja delovnih priložnosti.

Za Volt ta situacija predstavlja dve izziva:

1. Kako lahko preidemo na ravnanje z imigracijo na ravni EU – z enotnim sistemom za preprečevanje ponavljajočih se prošenj, nepotrebne birokracije in kritiziranih zavrnitev. Vsaka članica bi morala prevzeti svoj delež bremena in prispevati k zmanjševanju nezakonite imigracije z vzpostavitvijo zakonitih poti imigracije na podlagi dejanskih potreb naše delovne sile.

2. Dolgoročna trajnost slovenskega gospodarstva in stabilnost socialnih sistemov ob postopnem upadanju prebivalstva, izseljevanju izobraženih delavcev in nesposobnosti privabljanja visoko kvalificiranih delavcev iz tujine.

Volt Slovenija predlaga:

Azil

• Zagotovite, da so vsi nezakoniti vstopniki registrirani v bazi podatkov Eurodac ter v sistemih SIS in VIS EU, da pomagajo slediti nezakonitim gibanjem. Slovenija lahko prispeva k zmanjšanju upravnega bremena med članicami in s tem odvrača od nezakonitega vstopa v državo zaradi strahu pred registracijo.

• Zavrnte vsa prošenja za azil, če je postopek v teku v drugi članici, in poenostavite dublinske odločitve, da bodo takojšnje, da bi olajšali našo administracijo in nastanitvene zmogljivosti nepotrebnih bremen. Odločitve naredite na voljo drugim članicam EU, da se izognete ponovni oceni istih dosjejev v več državah.

• Zavzite se za revizijo dublinskega sporazuma, ki bi EU postavil za odgovornega za centralno obdelavo vseh prihodov, pri čemer bi članice prispevale finančna sredstva in nastanitvene zmogljivosti glede na svojo velikost in zmogljivosti. Poiščite druge članice, ki bi podprle takšno pobudo, in prispevale potencialni slovenski delež v takem sistemu.

• Zahtevajte usklajeno definicijo varnih držav na ravni EU, da bi bile prošnje za azil temeljile na enakih predpostavkah po vsej Evropi.

Imigracija in integracija

• Ustvarite zakonite poti imigracije izven Evrope v Slovenijo z uvedbo programa sponzoriranja delovnih viz, podobnega ameriškemu, ki podjetjem v sektorjih, kjer primanjkuje kvalificirane delovne sile, omogoča sponzoriranje delovnih viz na podlagi sistema EU Modre kartice. Omejite obseg na srednjo ali visoko izobraževanje in zagotovite spolno ravnovesje prihajajočih.

• Pospešite postopek za azil, če prošilec najde redno zaposlitev in se prijavi za delovno vizo.

• Izkoristite trend oddaljenega dela za privabljanje visoko plačanih mobilnih državljanov EU, da se trajno preselijo v Slovenijo in postanejo slovenski davčni prebivalci. Poenostavite priznavanje zaposlenih, možnosti integracije in demokratičnega sodelovanja.

• Izogibajte se zaprtim skupnostim in getom tako, da uvedete minimalne in maksimalne omejitve za socialno stanovanje, aktivno upravljate naseljevanje ne-EU prihajajočih in zagotavljate trajnostno mešanico stanovanjskega fonda po vsej državi.

• Razširite vire, na voljo za integracijo – tečaje jezika, pomoč pri naselitvi, kulturne tečaje – za vse, ki se naselijo v Sloveniji. Za ne-EU prihajajoče bi morali dolgoročni dovoljenja za bivanje in nadaljnje možnosti, kot je družinsko združevanje, biti pogojeni z dokazom jezikovne spretnosti, finančne samozadostnosti in integracije v slovensko družbo.

• V primeru družinskega združevanja uporabite elemente danske politike "24 let", zagotovite splošno izobraževanje za partnerje, ki prihajajo v Slovenijo, in enako pogojite dolgoročna dovoljenja za bivanje in dostop do državljanstva z jezikovno spretnostjo in finančno samozadostnostjo.

Zaščita meja

• Zavzite se, da bi Evropska unija in Frontex postali edini odgovorni za (majhno) mednarodno slovensko mejo, da bi predstavili idejo o prehodu na sistem, v katerem bi EU prevzel odgovornost za zunanje meje in obdelavo vseh prihodov. Predlagajte Hrvaški in drugim članicam, naj sledijo temu zgledu.

(07-2025)