Azil in priseljenci

Leta 2023 je Slovenija registrirala 60.000 nezakonitih vstopov. 58.000 jih je želelo zaprositi za zaščito, vendar jih je to storilo le 7200. 5500 prošenj je bilo sprejemljivih, 4400 odločb je bilo sprejetih, pri čemer je bilo več kot 4000 odločb po Dublinski uredbi, ki zahteva, da prosilci za azil zaprosijo za azil v članici, skozi katero so prej vstopili v Evropsko unijo. 

Dublinska uredba ureja katera država je pristojna za reševanje prošenj za azil. Ne glede na to v kateri članici EU zaprosi za azil, bi naj postopek (v večini primerov) prevzela prva država članica preko katere je prosilec vstopil na teritorij Unije. 

Skupaj je le 130 prosilcev dejansko prejelo zaščito za bivanje v Sloveniji leta 2023.

Če pogledamo neto migracije, je leta 2023 prispelo 33.000 prebivalcev (za 20 % manj kot prejšnje leto), pri čemer je bila najpogostejša država izvora Bosna in Hercegovina s 6000. Medtem je 22.000 prebivalcev državo zapustilo. Slovenija se sooča z enakimi izzivi kot vse članice EU. Z rodnostjo 1,55 otroka na žensko smo
daleč pod ravnjo 2,1 otroka na žensko, ki je potrebna za ohranjanje stabilnega prebivalstva
in delovne sile. Obenem Slovenija ne privlači dovolj usposobljenih priseljencev, saj je na 62. mestu od 67 držav v zaposlovanju, medtem ko naša izobražena delovna sila odhaja v druge članice EU zaradi pomanjkanja delovnih priložnosti in višjih plač.

Za Volt ta situacija predstavlja dve izziva:

1. Kako lahko preidemo na upravljanje s priseljevanjem na ravni EU – z enotnim sistemom za preprečevanje ponavljajočih se prošenj, odstranitvijo nepotrebne birokracije in nepravičnih zavrnitev? Vsaka članica bi morala prevzeti svoj delež bremena in prispevati k zmanjševanju nezakonite migracije z vzpostavitvijo zakonitih poti migracije na podlagi dejanskih potreb naše delovne sile.

2. Vzdržnost trajnega razvoja slovenskega gospodarstva in stabilnost socialnih sistemov ob postopnem upadanju prebivalstva, izseljevanju izobraženih delavcev in nesposobnosti privabljanja visoko kvalificiranih delavcev iz tujine.

Volt Slovenija predlaga:

Azil

• Zagotoviti, da so vse osebe, ki nezakonito vstopajo, registrirane v bazi podatkov Eurodac ter v sistemih SIS in VIS EU, da pomagajo slediti nezakonitim gibanjem. Slovenija lahko prispeva k zmanjšanju upravnega bremena med članicami in s tem odvrača od nezakonitega vstopa v državo zaradi strahu pred registracijo.

• Zavrnitev vseh prošenj za azil, če je postopek že v teku v drugi članici, in poenostavitev dublinskih odločb. Odločbe bi morale biti skorajda takojšnje, da bi olajšali administracijo in razbremenili nastanitvene zmogljivosti. Informacije o odločbah naj bodo na voljo drugim članicam EU, v izogib ponovni presoji prošenj v več državah.

• Zavezmanje za revizijo Dublinske uredbe, ki bi EU predal odgovornost za centralno obravnavo vseh prihodov, pri čemer bi članice prispevale finančna sredstva in nastanitvene zmogljivosti glede na svojo velikost in zmogljivosti. Potrebno je poiskati druge članice, ki bi podprle takšno pobudo, in prispevati potencialni slovenski delež v takem sistemu.

• Zahtevati usklajeno definicijo na ravni EU, da bi prošnje za azil temeljile na enakih predpostavkah po vsej Evropi.

Migracija in integracija

• Ustvariti zakonite migracijske poti izven Evrope v Slovenijo z uvedbo programa sponzoriranja delovnih viz, ki podjetjem v sektorjih, kjer primanjkuje kvalificirane delovne sile, omogoča sponzoriranje delovnih viz na podlagi sistema Modre karte EU. Omejiti obseg na srednjo ali visoko izobraževanje in zagotoviti spolno ravnovesje prihajajočih.

• Pospešiti postopek za azil, če prosilec najde redno zaposlitev in se prijavi za delovno vizo.

• Izkoristiti trend oddaljenega dela za privabljanje visoko plačanih mobilnih državljanov EU, da se trajno preselijo v Slovenijo in postanejo slovenski davčni rezidenti. Poenostaviti priznavanje napotenih delavcev, možnosti integracije in demokratičnega sodelovanja v delovnem okolju.

• Preprečiti nastanek zaprtih sosesk in getov z uvedbo minimalne in maksimalne omejitve za število socialnih stanovanj v krajevni skupnosti, aktivnim upravljanjem naseljevanja iz držav izven EU in zagotavljanjem trajnostne mešanice stanovanjskega fonda po vsej državi.

• Razširiti sredstva, na voljo za integracijo priseljencev: tečaji jezika, pomoč pri naselitvi, kulturni tečaji za vse, ki se naselijo v Sloveniji. Za priseljence izven EU bi morali dovoljenje za stalno prebivanje in razširitve tega dovoljenja, kot je združevanje družin, pogojevati z znanjem jezika, finančne samozadostnosti in integracije v slovensko družbo.

• V primeru družinskega združevanja uporabiti elemente danske politike “24ih let”, zagotoviti splošno izobraževanje za partnerje, ki prihajajo v Slovenijo, in enako pogojiti dolgoročna dovoljenja za bivanje z jezikovno spretnostjo, družbeno integracijo in finančno samozadostnostjo.

Zaščita meja

• Zavzeti se, da bi Evropska unija in Frontex soodgovorno upravljala zunanje meje Slovenije ter spodbujati prehod na sistem, v katerem bi EU in države članice skupaj prevzele odgovornost za vse zunanje meje in obdelavo prihodov. Varovanje ene skupne meje bi bilo logistično in cenovno veliko učinkoviteje.

(04-2026)