Obramba

Slovenija se še vedno sooča z izzivom izpolnjevanja obveznosti glede obrambnih izdatkov, saj trenutno namenja 2,04 % BDP za obrambo, kar je sicer več od predhodnjega cilja 2 % BDP, vendar občutno manj od novega cilja 3,5 % BDP za neposredne vojaške izdatke. K temu je še potrebno dodatno upoštevati cilj 1,5 % BDP za širšo odpornost. 

Z okoli 7300 aktivnimi pripadniki, ki večinoma služijo v kopenskih enotah ter manjšem pomorskem segmentu, je naša vojska razmeroma majhna. Da bi zagotovili učinkovito obrambno sposobnost, je ključno, da vzpostavimo dobro organizirano, usposobljeno in sodobno opremljeno vojsko.

Kljub temu obstajajo omejitve glede tega, kaj lahko kot posamezna država dosežemo. V luči trenutne geopolitične realnosti je sodelovanje z evropskimi in zavezniškimi partnerji v NATO nujno za oblikovanje skupne obrambne strategije. Operativna interoperabilnost mora biti osrednji cilj slovenskih prizadevanj, saj nas krepitev evropske obrambe postavlja v položaj, kjer lahko postanemo integralni del skupne evropske obrambne strukture.

Volt Slovenija zagovarja usmeritev Slovenije k večjemu sodelovanju pri oblikovanju evropske vojske ter povečanju obrambnih investicij, da bi zagotovili večjo varnost in odpornost države ter Evropske unije.

Naložbe 

• Slovenija mora povečati svoje vojaške izdatke na 5 % - 3,5 % za direktne obrambne investicije in 1,5 % za investicije v odpornost, pri čemer ne sme biti poudarek zgolj na neposrednih obrambnih investicijah, temveč tudi na strateških izboljšavah infrastrukture. Razvoj železniškega omrežja bi imel dvojno korist – omogočil bi boljšo mobilnost vojaških enot, hkrati pa prispeval k posodobitvi in razširitvi nacionalne transportne mreže, kar bi koristilo tako civilnemu kot vojaškemu sektorju.

Nabava 

• Prizadevati si pridobiti vsaj eno dodatno državo članico EU za začetek pobude za skupna javna naročila na vseh področjih z namenom zniževanja stroškov. To bi zagotovilo večjo stroškovno transparentnost, hkrati pa bi slovenskim obrambnim podjetjem omogočilo dostop do sredstev iz Evropskega obrambnega sklada (EDF), ki zahteva sodelovanje vsaj dveh držav pri razvojnih projektih. 

• Sodelovanje v in črpanje sredstev iz Mehanizma SAFE.

• Pri nabavi opreme se je treba zavezati k nakupom skladnim s standardi NATO, pri čemer je potrebno dati prednost slovenskim in evropskim dobaviteljem, za nadaljnji razvoj in podporo nacionalnemu in evropskemu obrambnemu sektorju. Zavzemamo se za uveljavitev pravila, da mora biti vsaj 65 % posameznega kosa vojaške opreme proizveden v EU oz. izbranih tretjih partnerskih državah. Poleg tega morajo vsa slovenska podjetja, ki sodelujejo pri obrambnih nabavah, imeti možnost samostojnega zagotavljanja vzdrževanja, storitev in rezervnih delov, s čimer bi zagotovili neodvisnost slovenskih obrambnih kapacitet.

Specializacija 

• Slovenija mora določiti specifična področja, kjer lahko doseže strateško prednost. To vključuje preučitev geografskih dejavnikov (npr. alpsko okolje), tehnoloških inovacij (npr. brezpilotni letalniki) in obrambnih sistemov (npr. obramba zemlja-zrak). Razvoj specializacije bi moral biti osredotočen na krepitev vodilne vloge Slovenije na teh področjih skozi napredna usposabljanja, raziskovalne in razvojne pobude ter povezovanje z evropskimi partnerji. Cilj ni le vsestranska obrambna sposobnost, ampak tudi razvoj ekspertize na ključnih področjih.

Sodelovanje in evropska integracija 

• Slovenija mora načrtovati popolno integracijo svojih vojaških enot v prihodnje kapacitete hitrega razporejanja EU (RDC), ki bi nadomestila obstoječe bojne skupine EU. Namesto ohranjanja podvojenih in potencialno neučinkovitih nacionalnih struktur se je treba osredotočiti na vključenost v skupne evropske obrambne sile.

• Zagotoviti, da slovenska vojska aktivno sodeluje v obrambnih programih NATO in EU, pri čemer bi morali slovenski vojaki redno sodelovati v skupnih usposabljanjih v mednarodnem okolju. Tako bi se izboljšala interoperabilnost ter prilagodljivost slovenskih enot za večnacionalne operacije.

(04-2026)