Podnebne spremembe in civilna zaščita

Čeprav je Slovenija zelena in bujno porasla država, ji onesnaženje in posledice podnebnih sprememb niso neznanka. Škoda zaradi poplav leta 2023 znaša 16 % BDP, leta 2024 pa se je Slovenija komaj izognila podobno močnim deževjem, ki so prizadela naše severne sosede. Naj gre za vročinske valove, poplave ali druge ekstremne naravne nesreče – preventiva in blaženje učinkov postajata ključna, če želimo ohraniti naš način življenja v svetu, zaznamovanim s podnebnimi spremembami.

Naša prizadevanja morajo potekati vzporedno z zmanjšanjem našega ekološkega odtisa. Letno neposredno za posedicami onesnaževanja zraka umre okoli 180.000 ljudi. Čeprav je le majhen del teh smrti zabeležen v Sloveniji, smo še posebej prizadeti zaradi naše geografske lege, prevelike odvisnosti od osebnih vozil ter ogrevanja na drva.

Prav tako moramo pripraviti prebivalstvo na prihajajoče nesreče. Odlično tradicijo prostovoljnega gasilstva in civilne zaščite je potrebno razširiti in modernizirati ter investirati v bolj zmogljivo protipoplavno in požarno infrastrukturo. Le tako bomo lahko minimizirali katastrofalne posledice podnebnih sprememb na domačih tleh.

Volt Slovenija predlaga:

Onesnaženost zraka

• Zagotovitev finančne spodbude za zamenjavo preostalih peči na premog/les z bolj čistimi ogrevalnimi sistemi ter vlagajte v zanesljivo razširitev omrežja za zmanjšanje onesnaženosti zraka v podeželskih skupnostih.

• Uvedba davka na vozila z visokim ogljičnim odtisom v mestnih območjih v obdobjih povečane onesnaženosti zraka

• Namestitev merilnikov kakovosti zraka, podobnih merilnikom hitrosti, ki prikazujejo raven kakovosti zraka za dvig ozaveščenosti prebivalstva.

• Uvedba kolesarskega dodatka za prihod na delo s kolesom, po vzoru Nizozemske, Belgije in Francije, kjer je mogoče uveljavljati davčno olajšavo glede na prevožene kilometre.

• Slediti zgledu Norveške in v naslednjem desetletju bistveno zmanjšati prodajo novih dizelskih in bencinskih avtomobilov ter zagotoviti spodbude za vlaganje v polnilno infrastrukturo za električne avtomobile.

Preprečevanje požarov

• Vlaganje v upravljanje krajine z namenom preprečevanja gozdnih požarov z uporabo paše živine in drugih sredstev za čiščenje gozdov, upravljanja rastja ter zagotavljanja dostopnosti gozdnih cest in zdrave mešanice gozdov.

• Izgradnja zgodnjega opozorilnega sistema za gozdne požare z uporabo rojev brezpilotnih letal za spremljanje gozdov. Takšen sistem bi bil uporabljen tudi za nadzor nad nezakonito sečnjo. 

Preventiva

• Nadaljevanje prizadevanj za zavarovanje vodnih poti in okolice pred ekstremnimi padavinami in poplavami, vključno z načrtovanjem ustreznih zadrževalnih kapacitet in vzdrževanjem rečnih strug. Dunaj je leta 2024 pokazal, kako dolgoročno načrtovanje in naložbe učinkovito ščitijo pred poplavami, ki se zgodijo enkrat na 1000 let. Tudi Ljubljana in druga mesta bi morala imeti podobne varnostne sisteme.

• Zaostritev gradbenih predpisov v območjih z visokim poplavnim tveganjem. Z neprestanimi prilagoditvami moramo zmanjšati bodoča tveganja za prebivalce in lastnino.

Civilna zaščita

• Uvedba ocenjevanja odpornosti na potrese in potresno razvrščanje, podobno kot na Japonskem, za nove in obstoječe stavbe ter podpora nadgradnji obstoječih struktur, da dosežejo vsaj minimalno raven odpornosti na potrese, s poudarkom na potresni odpornosti civilne infrastrukture.

• Uvedba rednih simulacijskih vaj za ekstremne naravne pojave v šolah (poplave, požari, potresi), ki so pogoste v šolah v Združenih državah Amerike.

• Podpora Civilni zaščiti pri ponudbi tečajev za pripravljenost na podnebne spremembe, podobno kot pri tečajih prve pomoči. Državljane je potrebno obvestiti, kako reagirati, se izogibati varnostnim tveganjem in kako pomagati v primeru naravnih nesreč. Zagotoviti spodbude za državljane, da sodelujejo na teh tečajih in aktivno sodelujejo v kateremu koli od prostovoljnih združenj (gasilci, civilna zaščita itd.).

• Zagotoviti, da lahko naše interventne službe delujejo tudi v sosednjih državah in drugih članicah EU. Potrebno je skupno načrtovanje na evropskem nivoju in medsebojna pomoč v primeru naravnih katastrof ter ojačati delovanje Mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

(04-2026)