Podnebne spremembe in civilna zaščita
Čas je, da zmanjšamo naš ekološki odtis in se prilagodimo na prihajajočo podnebno krizo.
Čeprav je Slovenija zelena in bujna država, ni neznanka onesnaženju in posledicam podnebnih sprememb. Škoda zaradi poplav leta 2023 znaša 16 % BDP, leta 2024 pa se je Slovenija komaj izognila enakim močnim deževjem, ki so prizadele naše severne sosede. Ali gre za vročinske valove, poplave ali celo potrese - preventiva in blaženje postajata ključna, če želimo ohraniti naš način življenja v svetu, ki ga prizadenejo podnebne spremembe.
Naša prizadevanja morajo potekati vzporedno z zmanjšanjem našega ekološkega odtisa. Onesnaženost zraka ubije 240.000 ljudi na leto, in čeprav je le majhen del teh smrti pripisan Sloveniji, smo posebej prizadeti zaradi naše geografske lege, prevelike odvisnosti od osebnih vozil ter ogrevanja na drva.
Prav tako je potrebno pripraviti prebivalstvo na prihajajoče nesreče. Odlično tradicijo prostovoljnega gasilstva in civilne zaščite je potrebno razširiti in modernizirat in investirati v bolj zmogljivo proti-poplavno in požarno infrastrukturo. Le tako bomo lahko minimizirali katastrofalne posledice podnebnih sprememb na domačih tleh.
Volt Slovenija predlaga:
Onesnaženost zraka
Zagotovitev finančne spodbude za zamenjavo preostalih peči na premog/les z bolj čistimi ogrevalnimi sistemi ter vlagajte v zanesljivo razširitev omrežja za zmanjšanje onesnaženosti zraka v podeželskih skupnostih.
Uvedba davka na vozila z visokim ogljičnim odtisom v mestnih območjih v obdobjih povečane onesnaženosti zraka
Namestite merilnike kakovosti zraka, podobne merilnikom hitrosti, ki prikazujejo raven kakovosti zraka za dvig ozaveščenosti prebivalstva.
Uvedba kolesarskega dodatka za prihod na delo s kolesom, po vzoru Nizozemske, Belgije in Francije, kjer je mogoče uveljavljati davčno olajšavo glede na prevožene kilometre.
Slediti Norveški in v naslednjem desetletju bistveno zmanjšajte prodajo novih dizelskih in bencinskih avtomobilov ter zagotoviti spodbude za vlaganje v polnilno infrastrukturo za električne avtomobile.
Varstvo okolja
Vlagajte v upravljanje krajine kot sredstvo za preprečevanje gozdnih požarov – vključno z uporabo paše živine in drugih sredstev za čiščenje gozdov in upravljanja rastlinstva ter zagotavljanja dostopnosti gozdnih cest in zdrave mešanice gozdov.
Zgradite zgodnji opozorilni sistem za gozdne požare z uporabo rojev brezpilotnih letal za spremljanje gozdov. Takšen sistem bi bil uporabljen tudi za nadzor nad nezakonito sečnjo.
Preventiva
Uvedite ocenjevanje odpornosti na potrese in potresno razvrščanje, podobno kot na Japonskem, za nove in obstoječe stavbe ter podprite nadgradnjo obstoječih struktur, da dosežejo vsaj minimalno raven odpornosti na potrese, hkrati pa izgotovit, da bo civilna infrastruktura zdržala večje potrese.
Nadaljevati prizadevanja za zavarovanje vodnih poti in okolice pred ekstremnimi padavinami in poplavami, vključno z načrtovanjem ustreznih zadrževalnih kapacitet in vzdrževanjem rečnih strug. Dunaj je leta 2024 pokazal, kako dolgoročno načrtovanje in naložbe učinkovito ščitijo pred poplavami, ki se zgodijo enkrat na 1000 let. Tudi Ljubljana in druga mesta bi morala imeti podobne varnostne sisteme.
Zaostritev gradbenih predpisov v območjih z visokim poplavnim tveganjem. Zmanjšati moramo prihodnja tveganja za življenje in premoženje tako, da se neprestano prilagajamo, kje in kako graditi.
Civilna zaščita
Uvedite vaj za ekstremno vreme v šolah (poplave, požari, potresi), ki so pogoste v šolah v Združenih državah Amerike.
Podprite Civilno zaščito pri ponudbi tečajev za pripravljenost na podnebne spremembe, podobno kot tečaji prve pomoči. Državljane je potrebno obavestiti, kako reagirati, se izogibati varnostnim tveganjem in kako pomagati v primeru naravnih nesreč. Zagotoviti spodbudo za splošno prebivalstvo, da sodelujejo na teh tečajih in aktivno sodelujejo v kateri koli od prostovoljnih združenj (gasilci, civilna zaščita itd.).
Zagotoviti, da so naše reševalne službe uporabne tudi v sosednjih državah in drugih članicah EU. Potrebno je skupno načrtovanje na evropskem nivoju in medsebojna pomoč v primeru naravnih katastrof.
(versia 07-2025)