Transparentnost in korupcija

Ocenjuje se, da Slovenija zaradi korupcije izgubi 2 % BDP. Ocena države na Indeksu zaznavanja korupcije je 56 (0 = zelo koruptivno), kjer zaostajamo za Češko, Katarjem in Bocvano. Uvrstitev je deloma posledica oslabitve našega sodnega sistema in neuspešne reforme 20 let starega zakona o preprečevanju korupcije.

Poleg tega je ocenjeno, da je 10 % ljudi v zasebnem sektorju dela na črno, država pa nima nacionalne strategije za boj proti nezakonitemu zaposlovanju. Vlada ne ukrepa dovolj učinkovito proti korupciji, nepotizmu, klientelizmu in pretirano visokim stroškom javnih projektov, kar je zmanjšalo zaupanje v javne ustanove in lahko bistveno vpliva na javno mnenje o ključnih projektih, kot je odpovedan referendum o jedrski elektrarni JEK2.

Volt Slovenija predlaga:

Transparentnost

• Uvedba javno-dostopnega sistema razkritja premoženja, ki zahteva letno razkritje premoženja od visokih javnih uslužbencev in izvoljenih funkcionarjev.

• Zaveza k transparentnosti in odprtosti s prehodom na sistem, ki se uporablja na Finskem, Švedskem in Norveškem, kjer se enkrat letno na “dan transparentnosti” objavi dohodek in plačani davki vseh državljanov. Začenši z javnim sektorjem in vlado, sistem pa bi se postopno razširil s prostovoljnim vključevanjem za državljane, preden bi postal obvezen za celotno prebivalstvo.

• Uvedba davčnega obračuna za državljane, podobnega avstralskemu, ki razčleni, za kaj so bili plačani davki porabljeni, in navede tudi skupni dolg in obrestna plačila za odplačevanja državnega dolga.

• Ustanovitev neodvisnega združenja, ki enkrat letno objavi poročilo o porabi javnih sredstev, podobno nemškemu “Schwarzbuch der Steuerzahler” (črna knjiga za davkoplačevalce).

Javno naročanje

• Uvedba zahteve, da vsa javna naročila potekajo skozi platformo EJN. Vsa javna naročila morajo biti objavljena dvojezično, da bi povečali dostopnost za evropske dobavitelje in transparentnost glede konkurenčnosti cen in javne porabe. Podpora javnemu naročanju s smernicami, ki zahtevajo objavo podrobnosti o postopku oddaje ponudb, o merilih in kriterijih za izbor na odprti platformi, ki naj bo dostopna in razumljiva splošni javnosti.

Nezakonita zaposlitev

• Sledenje švedskemu in belgijskemu zgledu z uvedbo bonov in davčnih olajšav za gospodinjske storitve, ki jih lahko izdajajo za to registrirana podjetja. Oba navedena primera sta pokazala, da tak ukrep zmanjša nezakonito delo s povečano konkurenčnostjo rednega dela in ima posledično pozitiven učinek na proračun.

• Razvoj sistema eVEM v enoten sistem za zaposlitev delavcev z enostavno registracijo v vse povezane sisteme, namesto poročanja večim institucijam (ZZZS, FURS).

• Vključitev pospešenih sezonskih delovnih dovolilnic v enotni sistem eVEM, da se lahko kratkoročni delavci pravilno registrirajo dan pred začetkom zaposlitve.

Upravljanje

• Omejitev vloge politikov in oseb, povezanih s politiko, v izobraževalnih ustanovah, medijih, bolnišnicah in podobnih ustanovah, za zagotovitev njihove neodvisnost od političnega vpliva.

Neodvisnost medijev

• Medijska zakonodaja, ki bi preprečevala situacije, kot v Združenem kraljestvu, na Madžarskem, ali v Franciji, kjer posamezniki nadzorujejo velike dele zasebnih klasičnih in digitalnih medijev ter izvajajo svoj vpliv in nadzor nad javnim mnenjem.

(04-2026)