Digitalizacija in digitalne pravice

Le 47 % slovenskih državljanov ima nadpovprečno digitalno pismenost (EU: 56 %). Primanjkuje nam ICT strokovnjakov (3,8 % zaposlenosti, EU: 4,8 %, Švedska: 9 %), naše podjetja pa zaostajajo pri sprejemanju digitalnih tehnologij (19. mesto). Na Finskem spletne vladne storitve uporablja 85 % prebivalstva, vključno z 72 % starejšimi, medtem ko v Sloveniji to počne zgolj 52 % prebivalcev. In kar je še huje, ta delež med starejšimi pade na 38 %.

V luči spreminjajoče se geopolitične pokrajine moramo še bolj okrepiti prizadevanja glede digitalne avtonomije in zaščite digitalnih pravic, področja, kjer je evropsko sodelovanje nujno, vendar lahko tudi Slovenija gradi svoje kompetence in poslovne priložnosti.

To še posebej velja za našo javno upravo in javne storitve, ki bi lahko veliko pridobile s sledenju zgledom bolj digitaliziranih vlad, kot je estonska.

Volt Slovenija predlaga:

Javna uprava

• Vsi postopki, ki so namenjeni državljanom, morajo postati dostopni preko spleta, z jasno in usklajeno vizualno identiteto ter navodili v več jezikih.

• Uvedba obveznih centrov za pomoč uporabnikom za vse državne urade (v večih jezikih), ki bodo pomagalo državljanom pri izpolnjevanju postopkov na spletu, s posebnim poudarkom na starejši populaciji.

• Uvedba dela Estonskih e-vladnih pobud, vključno z elektronsko identifikacijo, s skupno digitalno platformo v izogib podvajanju in dodatnemu delu z vzdrževanjem podatkov, z varnim dostopom državljanov do svojih shranjenih podatkov ter z možnostmi za spletno glasovanje in brezpapirno poslovanje.

• Uvedba objave zaposlitev z obveznim enomesečno, obdobjem, v katerem morajo biti vsa prosta delovna mesta v javni upravi dostopna na spletu za zagotavljanje transparentno zaposlovanje.

Javna naročila

• Implementacija ideje "javni denar, javna koda" s prednostjo za odprtokodno programsko opremo, podobno kot v brazilski zakonodaji, ki daje prednost odprtokodni programski opremi in krepi lokalno ICT industrijo.

• Uvedba minimalnih kvot za slovenske ali evropske dobavitelje pri javnih naročilih za ICT. Za temeljne sisteme naj se upoštevajo le slovenske in evropske rešitve.

Digitalne pravice

• Zagotovitev dostopa do visokohitrostnega interneta kot osnovne javne storitve in prednost 5G virtualiziranim RAN rešitvam pred infrastrukturo, temelječo na strojni opremi.

• Uvedba finskega model za deljenje frekvenc, ki omogoča oddajanje neizkoriščenih frekvenčnih pasov primarnih lastnikov licenc.

• Podpora EU pobudi za določitev lastniških pravic nad osebnimi podatki. Lastninska pravica do fizičnega premoženja že obstaja (moja hiša, moj avto, moj pes), potrebujemo podobne pravice za digitalne osebne podatke (moj DNK zapis, moji zdravstveni podatki itd.).

• Razširitev pobude za digitalne lastninske pravice na digitalna dela in njihovo uporabo kot podatkov za usposabljanje AI modelov ter monetizacijo brez soglasja ustvarjalca.

• Podpora skupni evropski rešitvi za avtorske pravice, ki zagotavlja, da člen 13 Direktive o avtorskih pravicah glede filtrov za nalaganje vsebin vključuje zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti uporabnikov, svobodo izražanja in druge temeljne pravice, preden so vsebine naložene, blokirane ali odstranjene.

Varstvo potrošnikov

• Določitev potrošniških pravic za izdelke, ki so odvisni od programske opreme (npr. pametni telefoni), vključno z obveznostjo vzdrževanja programske opreme v trajanju 5-10 let, delovanje brez interneta, kjer to ne bi smelo biti potrebno za osnovno delovanje izdelka, zavrnitev prenosa podatkov prodajalcem/tretjim osebam, možnost svobodnega spreminjanja, popravila ali odklepanja (jailbreaka) naprav.

• Uvedba pravice do dostopa do človeškega predstavnika  pri "ključnih platformah storitev", ki so opredeljene v Digitalnem zakonu o trgih, v smiselnem času (npr. 48 ur) po členu 22 GDPR, za preprečevanje odločitev AI brez možnosti pritožbe.

• Uveljavitev pravice do zasebnosti z uvedbo prepovedi javnega in zasebnega prepoznavanja obrazov in sledenja v javnih prostorih, kjer od posameznikov ne moremo pričakovati polno obveščenega soglasja za takšno sledenje.

Umetna inteligenca

• Podpora javnemu in odprto dostopnemu evropskem LLM-ju (veliki jezikovni model) za evropske raziskave in podjetja, da bi lahko slovenska podjetja tekmovala z globalnimi igralci, ki razvijajo AI modele, kot so ChatGPT, Claude ali Bard.

• Podpora zakonodaji na evropski ravni, ki prepoveduje velikim korporacijam uporabo AI v nasprotju z javnim interesom, vključno z zasvojenostjo s prekomerno porabo vsebin (zlasti pri mladoletnikih), individualiziranim oblikovanjem cen glede na vzorce uporabe, nevarnimi delovnimi pogoji in napačnimi komentarji ali pregledi.

• Povečanje financiranja in razširitev obstoječih podpornih programov za inovativne AI-startupe, za spodbudjanje ustvarjanja novih podjetij v Sloveniji. Hkratno zagotavljanje močne podpore za odprtokodne iniciative, ki lahko spodbujajo inovacije, povečajo gospodarsko rast, ustvarijo delovna mesta in izboljšajo produktivnost.

Kripto

• Vzpostavitev domačega regulatornega peskovnika po vzoru Evropske infrastrukture za blockchain storitve (EBSI), ki bo podjetjem v Sloveniji omogočal inovacije in preizkušanje blockchain tehnologije v varnem okolju, ob pravni in regulativni podpori.

• Prilagoditev obdavčitve monetiziranih dobičkov iz kriptovalut obdavčitvi drugih kapitalskih dobičkov, z namenom uskladitve obdavčitve med različnimi naložbenimi razredi.

(v4 11-2025)