Varnost, pravosodje in preprečevanje kriminala

Slovenija velja za varno državo, vendar se je v Indeksu organiziranega kriminala za leto 2023 povzpela na 138. mesto med 193 državami (nižja uvrstitev pomeni boljšo varnost). Kljub temu ostaja najvarnejša država na Balkanu. Poslabšanje ocene je večinoma posledica državno povezanih kriminalnih akterjev, pri čemer je Slovenija dosegla oceno 6,5 (za primerjavo: Norveška ima oceno 1,5).  

Slovenski pravosodni sistem izstopa po večjem številu sodnih primerov in sodnikov v primerjavi s povprečjem EU. Kljub temu ima Slovenija enega najvišjih zaostankov sodnih primerov v civilnih in gospodarskih zadevah, starejših od dveh let.

To je očitni znak, da je potrebno varnost in pravosodje vzeti resno, če želimo, da se državljani še naprej počutijo varno. 

Volt Slovenija predlaga:

Politični vpliv na policijo

• Podpreti depolitizacijo policije in varnostnih sil z ustanovitvijo komisije za državno službo, ki bi omejila politično imenovanje najvišjih predstavnikov organov pregona.

• Namesto, da  vodjo za preprečevanje Korupcije imenuje predsednik bi to moč morala imeti bolj neodvisna komisija.

Preprečevanje kriminala

• Izobraževati prebivalstvo o vseh vrstah finančnih prevar (npr. prevara s predplačilom, ljubezenske prevare) in uvesti odgovornost finančnih institucij, če ne opozorijo uporabnikov na sumljive transakcije.

• Upoštevati rezultate referenduma iz leta 2024 in si prizadevati za legalizacijo konoplje za medicinsko in osebno uporabo ter vzpostavitev domače proizvodnje.

• Povečati ozaveščenost o varnosti IKT-sistemov – Slovenija zaostaja za povprečjem EU pri osnovnih varnostnih ukrepih na področju informacijske varnosti.

• Okrepiti finančno-obveščevalne enote za učinkovito izvajanje evropske direktive o preprečevanju pranja denarja, nadzor nad registrom dejanskih lastnikov ter izvajanje KYC (Know Your Customer) zahtev za gotovinske in kripto transakcije nad določenim pragom.

• Povečati sredstva za program PUM-O (Projektno učenje za mlajše odrasle) za naslavljanje naraščajočega števila osipnikov v Sloveniji v zadnjem desetletju. Čeprav Slovenija ostaja pod povprečjem EU, bi moralo biti dokončanje šolanja prednostna naloga za vse.

Pravosodje

• Preučiti reformo vloge državnih tožilcev – zmanjšati njihove naloge, povečati specializacijo in poudarek na kaznivih dejanjih, povezanih z državnimi institucijami. Slovenija ima četrto največje število sodnikov na prebivalca v Evropi, a hkrati relativno malo državnih tožilcev, katerih odgovornosti so široke, zaradi česar je poklic vse manj privlačen.

• Ustanoviti komisijo za učinkovitost pravosodja, ki bi razvijala rešitve za zmanjšanje zaostankov v civilnih in gospodarskih sodnih primerih, starejših od dveh let (24 % vseh primerov) na upravnih sodiščih, ter skrajšanje trenutnega povprečnega trajanja sodnega postopka (540 dni, mediana EU je 292 dni). Komisija bi se razširila tudi na kazenske primere (zaostanek 20 %).

Mediji

• Zagotoviti in pospešiti sprejetje akta o svobodi medijev EU, ki zagotavlja neodvisnost medijev in določa največji možni delež politično povezanih oseb na vodilnih položajih v javnih medijskih hišah na 33 % (podobno kot je nemško ustavno sodišče določilo leta 2014). Vodilne osebe v javnih medijih morajo biti neodvisno imenovane, kot je predvideno v slovenskem medijskem zakonu iz leta 2022.

• Dekriminalizirati obrekovanje za zaščito svobode govora – obrekovanje bi se obravnavalo kot civilni prekršek, pri čemer bi bile kazni sorazmerne povzročeni škodi.

• Vzpostaviti močno zaščito novinarjev, ki poročajo o zadevah javnega interesa, tudi v primeru, da njihova poročila vsebujejo napake, narejene v dobri veri.

• Razširiti EU direktivo proti SLAPP (strateškim tožbam proti javni udeležbi) – ne le na čezmejne primere in civilne tožbe, ampak tudi na nacionalne SLAPP-tožbe v vseh sektorjih. Mediji in nevladne organizacije (NVO) morajo biti zaščiteni pred tožbami, katerih cilj je utišati kritike z obremenjevanjem z birokracijo in visokimi stroški.

Varnost in pravosodje sta temelj vsake demokratične družbe. Slovenija potrebuje neodvisne institucije, učinkovito pravosodje ter zaščito medijev in svobode govora, da bi preprečila zlorabe oblasti in zagotovila pravičnost za vse državljane.

(versia 03-2025)