Izobraževanje in znanost

Slovenski šolski sistem je eden najboljših v Evropi, delež prebivalstva z zaključeno terciarno izobrazbo pa se je od leta 2011 povečal za 7,5 % in v letu 2021 dosegel kar 25 %. Kljub temu so možne izboljšave, zlasti na področju digitalizacije, državljanske vzgoje in dostopnosti vrtcev.

Slovenija je sicer v letu 2022 v raziskavi PISA zasedla 10. mesto med državami EU, vendar se je delež učencev, ki dosegajo slabe rezultate v vseh disciplinah (matematika, branje, naravoslovje), povečal s 16 % na 26 % v primerjavi z letom 2018. Še posebej slabe rezultate dosegajo fantje in otroci iz manj privilegiranih okolij na področju STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika).

Na področju raziskav je Slovenija povprečna po inovacijski zmogljivosti, kar se ujema z našimi izdatki za raziskave in razvoj (R&R), ki trenutno znašajo 2,1 % BDP (povprečje EU je 2,25 %, Švedska vodi s 3,57 % BDP).

Volt Slovenija predlaga:

Predšolska in šolska vzgoja

• Višje subvencioniranje otroškega varstva in vrtcev glede na dohodek gospodinjstva, da bi omogočili delo obema staršema.

• Posodobitev učnega gradiva vsaj vsakih 7 let  za prilagajanje izobraževanja sodobnim izzivom.

• Prilagajanje učnih načrtov po vzoru evropskih šol, da bi okrepili izobraževanje v smeri evropske integracije.

• Uvedbo digitalne in medijske pismenosti v osnovne šole po avstrijskem modelu, kjer bi se učenci učili varne uporabe družbenih omrežij, umetne inteligence in interneta kot učnega orodja.

• Vključitev finančne pismenosti v učni načrt. Povečati je potrebno ozaveščenost o življenjskih stroških, izboljšali sposobnost upravljanja osebnih financ in znanje o investiranju.

• Integracijo računalništva in osnov programiranja v predmete, kjer je to smiselno (npr. matematika/fizika), da bi učenci bolje razumeli praktično uporabo te tehnologije.

• Razširitev programa Aktivnega državljanstva na prvi in drugi letnik srednje šole, ter uvedbo v vseh srednješolskih izobraževalnih programih.

Visokošolsko izobraževanje

• Pripravo študentov na evropski trg dela z zagotavljanjem znanja vsaj dveh tujih jezikov.

• Spodbujanje strokovnih izmenjav ter tesnejše sodelovanje univerz s podjetji v Sloveniji in tujini, za lažji prehod med študijem in kariero.

• Sistematično preverjanje kakovosti predavanj in vključevanje aktualnih akademskih raziskav, da bi dolgoročno izboljšali ugled Slovenije kot evropskega akademskega središča.

• Privabljanje mednarodnih talentov z razširitvijo visokošolskih in srednješolskih programov v angleščini in drugih jezikih, hkrati pa zagotovitev vseh programov v slovenščini.

Znanost in raziskave

• Povečanje sredstev za znanost kot delež BDP (trenutno 2,1 %; povprečje EU 2,3 %; Avstrija 3,3 %; Južna Koreja 4,9 %), tako z ugodnejšimi pogoji za zasebne investicije kot tudi z javnim financiranjem temeljnih raziskav.

• Izvedbo študije izvedljivosti združitve univerz in raziskovalnih institucij pod skupnim okriljem, da bi izboljšali raziskovalno uspešnost in dostop do evropskih sredstev.

• Preučitev možnosti za zagotavljanje brezplačnega dostopa do plačljivih znanstvenih revij, ki so trenutno dostopne prek CTK (Centralna tehniška knjižnica, 8142 publikacij v letu 2023), tudi širši javnosti.

• Spodbujanje odprtega dostopa do znanstvenih publikacij z znižanjem praga za obvezno odprto objavo raziskav iz 50 % na 25 % javnega financiranja.

• Vzpostavitev podpornega programa za razvoj inovativnih raziskav do komercialne pripravljenosti, vključno z možnostmi za pridobitev javnega in zasebnega začetnega financiranja.

Vseživljenjsko učenje

• Omogočanje dostopa do tečajev slovenskega jezika s podporo prevajanja izobraževalnih platform in aplikacij (kot je Duolingo) v slovenščino ter promocijo pobud, kot je slonline.si.

• Naložbe v izboljšanje digitalne pismenosti in znanja jezikov za celotno prebivalstvo, s posebnim poudarkom na starejših in ranljivih skupinah. Cilje je doseči vsaj povprečje EU ter zmanjšali zaostanek za vodilnimi državami v IKT-sektorju.

Slovenija že ima kakovosten izobraževalni sistem, a če želimo slediti dinamičnim spremembam v svetu, moramo vlagati v digitalne veščine, znanost in vseživljenjsko učenje. Naš cilj mora biti oblikovanje konkurenčne, vključujoče in inovativne družbe, ki bo vse državljane pripravila na prihodnost.

(versia 03-2025)