Kmetijstvo in gozdarstvo
Trajnostno a donosno kmetijstvo.
Kmetijska zemljišča predstavljajo 36 % površine Slovenije, gozdovi pa kar 61 %. V državi je približno 70.000 kmetij, od katerih je veliko postavljenih na zahtevnem terenu z nizko donosnostjo v primerjavi s povprečjem v EU. Eden od razlogov za to je zgodovinsko ozadje - številni delavci so bili vključeni v kmetijsko-industrijski sistem, medtem ko so bile kmetijske površine pogosto dodeljene zgolj za namen samooskrbe. To je privedlo do razdrobljenosti in majhnega povprečnega obsega kmetij (6,9 ha), ki jih je težko obdelovati dobičkonosno.
Tudi gozdovi so zelo razdrobljeni (ocenjeno 410.000 lastnikov in povprečna velikost posesti 3,2 ha)in čeprav ima Slovenija eno največjih gozdnih pokritosti v Evropi, njihovo vzdrževanje predstavlja izziv. Podnebne spremembe pa bodo zahtevale še bolj prilagodljivo gospodarjenje z gozdovi, da zagotovimo dolgoročno vzdržnost naših gozdnih ekosistemov.
Volt predlaga:
Podpora neposredni prodaji kmetijskih izdelkov
Podpreti vzpostavitev slovenskih “mensa”-tip kuhinj v urbanih središčih, ki se oskrbujejo pri lokalnih kmetih in pripravljajo zdrave jedi, ki jih je možno naročiti in dostaviti na dom. Če se trend obrača stran od kuhanja proti spletnemu naročanju hrane, tega trga ne smemo prepustiti verigam hitre prehrane, temveč ustvariti slovensko blagovno znamko, ki podpira distribucijo lokalnih kmetijskih pridelkov in zdravo kulinariko.
Poskrbeti, da imajo vse slovenske kmetije možnost prodaje svojih sezonskih in regionalnih izdelkov prek naročniških košaric in lokalnih tržnic. Ustvariti spletno stran, ki ponuja pregled vseh lokalnih tržnic po državi (lokacija, dnevi, ure) – za domačine in turiste.
Alternativni viri prihodka za kmetije
Podpreti razvoj in širitev kmečkega turizma po vzoru italijanske pobude po celotni Sloveniji (v povezavi s predlaganimi izboljšavami kolesarske infrastrukture), da se kmetijam zagotovijo dodatni prihodki in poveča turizem po državi.
Vzpostaviti organ po vzoru francoskega Safer v vsaki regiji, ki lahko prednostno odkupi kmetijska in gozdna zemljišča z namenom ustvarjanja večjih, donosnejših kmetijskih enot.
Oceniti izvedljivost agrovoltaike z vzpostavitvijo pilotnih projektov za razumevanje možnosti sočasnega kmetovanja in proizvodnje električne energije.
Podpreti slovensko tradicijo in znanje čebelarstva z iskanjem načinov za obnovo populacij izgubljenih v zadnjih desetletjih ter krepitvijo znanja in zmogljivosti za rast in izvoz čebeljih družin.
Naslednja generacija kmetov, rastlin in tehnologij
Začeti obravnavo erozije prsti. Slovenija je tretja v Evropi po ocenjeni eroziji prsti na hektar, zato bo upravljanje kakovosti tal pomembno tudi za produktivnost kmetij. Uporabiti razpoložljiva sredstva na ravni EU, kot so sajenje živih mej za zaščito pred vetrom (npr. burjo) in podpreti gojenje stročnic (detelja, lucerna, grah, bob, soja), ki ugodno vplivajo na razvoj tal in zadrževanje dušikovih spojin.
Podpreti uvajanje tehnologij, ki avtomatizirajo kmetijstvo, spremljajo stanje tal in rastlin ter uporabljajo podatke in napovedne algoritme za optimizacijo porabe vode in kmetijskih praks (digitalno kmetijstvo).
V primeru, da kmetije ne najdejo naslednika, začeti pobudo za promocijo prevzema kmetij upokojenih kmetov tudi zunaj slovenskih meja. V številnih državah članicah EU je zelo malo kmetij, ki jih je mogoče prevzeti – zato se ne smemo omejevati le na Slovenijo, če želimo najti naslednjo generacijo mladih kmetov.
Razviti izobraževalne vsebine in učne priložnosti za vse, ki dedujejo ali se odločijo za prevzem kmetije, da jim zagotovimo potrebno znanje in spodbude za uspešno vodenje kmetij. To vključuje gradnjo podeželskih učnih centrov, podporo formalnemu izobraževanju prek sistema kmetijskih šol ter zagotavljanje spletnih vsebin za podporo učenju.
Gozdovi odporni na Podnebne spremembe
Prilagoditi gospodarjenje in vzdrževanje gozdov rednim ekstremnim vremenskim dogodkom (suše, močne padavine, plazovi) ter razviti ukrepe za zaščito gozdov v teh spremenjenih razmerah, vključno s sajenjem odpornejših vrst in pogozdovanjem primernih območij.
Povečati ozaveščenost o bolj aktivnem gospodarjenju z gozdovi med lastniki s pomočjo izobraževalnih vsebin in podpore za vključevanje v gozdarska združenja.
(versia 07-2025)