Energija

Slovenija še vedno proizvede več kot 20 % vse energije iz premoga, kar močno vpliva na našo ogljično intenzivnost (352 g CO₂ekv/kWh), čeprav imamo 62 % nizkoogljičnih virov in 33 % obnovljivih virov. To nas postavlja daleč za skandinavske države, kjer je ta številka pod 30 g CO₂ekv/kWh. Ogljično nevtralnost moramo doseči prav v času, ko postajata industrija in vsakdanje življenje vse bolj elektrificirana. Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne je ključna, vendar moramo hkrati močno povečati delež obnovljivih virov energije in nadgraditi elektroenergetsko omrežje – da bo bolj učinkovito, večsmerno, zanesljivo ter odporno na zunanje šoke, obenem pa zagotavljalo dostopno in cenovno ugodno energijo za gospodinjstva in industrijo.

Volt Slovenija predlaga:

Obnovljivi viri energije

• Nadaljnje finančne spodbude, kot je net-metering, za posameznike in podjetja, ki na strehe ali zemljišča nameščajo sončne panele.

• Naložbe v velike sončne projekte in poenostavitev zakonodaje, da spodbudimo razvoj sončnih elektrarn in povečamo kapacitete glede na rastoče potrebe po elektriki.

• Podpora namestitvam na ravnih strehah večjih od 1000 m², po letu 2030 pa naj taka namestitev postane obvezna.

• Vsi novi parkirni prostori, večji od 1500 m², naj bodo vsaj polovico pokriti s sončnimi paneli, ki bodo zagotavljali senco in proizvodnjo elektrike – po zgledu Francije, kjer to že velja od leta 2023.

• Pilotni projekti za izkoriščanje naravnih pojavov, kot je burja, z robustnimi turbinami z navpično osjo ali drugimi oblikovalskimi pristopi.

Jedrska energija

• Gradnja drugega jedrskega reaktorja (JEK2) kot čezmejno javno-zasebno partnerstvo. Več deležnikov pomeni manjše finančno breme za Slovenijo, hkrati pa več nadzora nad korupcijo in stroškovnimi presežki.

• Druga jedrska elektrarna je nujna za energetsko varnost Slovenije, vendar se moramo iz napak preteklih velikih projektov nekaj naučiti.

Prehod iz fosilnih goriv

• Razvoj časovnega načrta za opustitev proizvodnje in rudarjenja premoga.

• Uvedba shem za predčasno upokojitev in prekvalifikacijo delavcev v panogi.

• Namesto subvencioniranja nedobičkonosne proizvodnje in onesnaževanja zraka, vlagajmo v dolgoročne rešitve za delavce in regije v prehodu.

Pametna omrežja in shranjevanje energije

• Prilagoditev elektroenergetskega omrežja za prehod iz velikih, stabilnih proizvajalcev na raznoliko mešanico manjših in večjih virov, po zgledu Danske.

• Podpora namestitvi visokonapetostnih daljnovodov, sistemov za shranjevanje energije, digitalnih razdelilnih postaj in mikroomrežij za večjo učinkovitost in zanesljivost prenosa elektrike.

• Uvedba ukrepov za pametno upravljanje porabe elektrike na "zadnjih metrih", da spremenimo potrošniške navade in spodbudimo zmanjševanje porabe.

• Spodbujanje razvoja sistema VGI (Vehicle Grid Integration), kjer se baterije električnih vozil vključijo v energetski sistem kot dodatna shramba – omogoča lastnikom vozil dodaten zaslužek z oddajo viškov energije v omrežje ob potrebi.

• Izkoriščanje naše geografske razgibanosti za gradnjo črpalnih hidroelektrarn, ki med presežki proizvodnje vode črpajo navzgor in tako shranjujejo energijo za čas večjih potreb.

(verzija 2025-03)