Gospodarski in industrijski razvoj

Slovenija je strateško odlično umeščena kot most med Srednjo Evropo in Balkanom. Ima trdne gospodarske temelje, z visoko dodano vrednostjo v proizvodnji, velikim storitvenim sektorjem in dobro izobraženim prebivalstvom. BDP na prebivalca trenutno dosega 92 % povprečja EU, vendar se naše gospodarstvo sooča z več izzivi, ki bi jih morali nasloviti – od prevelike koncentracije okoli Ljubljane, do pomanjkanja delovne sile in manjšega števila zagonskih podjetij na prebivalca v primerjavi z drugimi državami članicami EU (kjer vodi Estonija, ki je ustvarila več podjetij, danes vrednih več kot 1 milijardo evrov).

Volt Slovenija predlaga:

Privabljanje podjetij in podjetnic/kov

• Nadaljevati z ustvarjanjem okolja, prijaznega do zagonskih podjetij, z poenostavljanjev postopkov ustanavljanja podjetij in letnega poročanja po vzoru Estonije ter z uvedbo programa Start-Up vizumov za privabljanje ustanoviteljev iz držav zunaj EU, ki bi v določenih sektorjih ustanavljali zagonska podjetja v Sloveniji.

• Poenostaviti postopkovne zahteve za skupščine delničarjev, da bi omogočili oddaljeno udeležbo, zastopanje in hitrejše ter enostavnejše izvajanje sprememb v strukturi podjetja.

• Zagotoviti dobro povezanost vseh regij (tako v smislu javnega prevoza kot digitalne povezljivosti) in podpreti vzpostavljanje kompetenčnih skupnosti ter startup inkubatorjev.

• Reformirati ZGD-1, da bo podjetjem omogočeno enostavnejše nagrajevanje in privabljanje zaposlenih – z lažjo izdajo opcij, postopnim lastniškim prenosom na nove zaposlene (vesting) in nagrajevanjem najboljših z deležem v podjetju. To bi spodbudilo delitev dobička in zvestobo visoko usposobljenih kadrov, kar bi povečalo produktivnost.

Usposobljena delovna sila

• Uvesti osebne račune za karierno usposabljanje po zgledu francoskega Compte personnel de formation, ki omogočajo (omejene) davčno oproščene prispevke, namenjene za izobraževanje in programe usposabljanja.

• Privabiti usposobljene tuje strokovnjake z enostranskim priznavanjem akademskih nazivov za izbrane poklice, poenostavitvijo vizumskih postopkov ter zagotavljanjem podpore pri selitvi. Hitrejše možnosti pridobitve stalnega prebivališča, jezikovni tečaji in globalna prizadevanja za iskanje kadra morajo povečati privlačnost Slovenije kot destinacije za talente – saj smo trenutno na 62. mestu od 67 držav pri privabljanju visoko usposobljenih tujih delavcev.

Pospeševanje gospodarstva

• Uvesti zakon o malih podjetjih po zgledu Združenih držav Amerike, ki 25 % javnih naročil rezervira za mala in srednje velika podjetja (MSP), da jih spodbudimo k razvoju in postanejo gonilo slovenskega gospodarstva. Del tega bi bila tudi reforma postopkov javnega naročanja, ki bi zagotovila večjo preglednost in konkurenčnost.

• Prevzeti ključne dejavnike uspeha nemškega “Mittelstanda” – uspešnih MSP-jev, ki predstavljajo hrbtenico nemške industrije – z dvojnim sistemom izobraževanja za usposobljeno delovno silo, raziskovalnimi in inženirskimi združenji (na primer bavarski avtomobilsko združenje), podporo družinskim podjetjem ter spodbudami za vlaganje v inovacije in dolgoročno rast.

• Omogočiti, da bi bil del vlaganj (do 30 %) v slovenske sklade tveganega kapitala in socialna podjetja davčno priznan kot olajšava pri davku na kapitalski dobiček.

Rast skozi decentralizacijo

• Vlagati v javni promet, prometno infrastrukturo in digitalno infrastrukturo (kot je opisano v ločenih poglavjih), da zagotovimo povezljivost med Ljubljano in regijami, ki jo podjetja potrebujejo za uspešno delovanje.

• Zagotoviti, da Slovenija postane vstopna točka v Evropo za prevoz blaga po omrežju TEN-T, ter dodatno povečati delež blaga, prepeljanega po železnici ali pomorskih plovnih poteh, z namenom približati se 40-odstotnemu deležu, ki ga dosega Švica.

(versia 07-2025)