Trg dela
Stabilna zaposlenost, hitrejša integracija in usposabljanje za prihodnost.
Slovenija se glede brezposelnosti uvršča pod povprečje EU (November 2024: 3,9 %), razlika v plačah med spoloma pa je minimalna – zgolj 3,1 %. Vendar se za temi dobrimi številkami skrivajo številni izzivi: delovna sila se stara, nadomeščanje upokojenih delavcev pa postaja vse težje. Zaposlitve so skoncentrirane v večjih gospodarskih središčih, medtem ko podeželje nima veliko koristi. Primanjkuje jasnega pregleda nad tem, katere spretnosti gospodarstvo potrebuje, medtem ko izobraženi diplomanti pogosto odhajajo v zahodno Evropo in drugam zaradi višjih plač. Poleg tega smo – od administracije do delodajalcev in družbe – togi pri vključevanju tujih delavcev, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje, medtem ko druge države prav njih uspešno vključujejo, da oživijo stagnirajoče trge dela in znanja.
Volt Slovenija zato predlaga naslednje:
Pošteno plačilo
Uvedba Francoskega modela praks: Prakse naj bodo dovoljene le študentom, ki so redno vpisani v akreditirane izobraževalne ustanove. Prakse, daljše od enega meseca, morajo biti plačane po vnaprej določenem urnem nadomestilu, vaj
enci pa morajo prejemati enake ugodnosti kot redno zaposleni. Prakse naj bodo omejene na največ 10 % vseh zaposlenih v organizaciji, ob prehodu v redno zaposlitev pa se naj praksa šteje v poskusno delo.
Prilagoditev kriterijev za “navidezno samozaposlitev” (Scheinselbstständigkeit): Samozaposlene osebe (s.p.) naj se prerazvrsti med zaposlene, če so izpolnjeni določeni pogoji, kot so npr. odsotnost samostojnega razporejanja delovnega časa in izvajanje dela po navodilih naročnika namesto samostojnega odločanja o izvedbi dela.
Prehod na Ghent sistem zavarovanja za primer brezposelnosti (po skandinavskem vzoru): Uvedba sistema, v katerem del nadomestil za brezposelnost izplačujejo sindikati, s čimer bi spodbudili članstvo v sindikatih ter ustvarili pogoje za zmanjšanje deleža prejemnikov minimalne plače – ki je sicer v Sloveniji primerjalno visoka, vendar ima največji delež zaposlenih na minimalni ravni v EU.
Nova davčna stopnja za delavce z nepolnim delovnim časom: Uvedba posebnega prispevnega razreda za delavce z nepolnim delovnim časom (delavci v kulturi, študentje, “prekarni” delavci ipd.), ki delodajalcem nalaga plačilo sorazmernega prispevka za socialno varnost do določene maksimalne količine ur na mesec ali leto – po preseženem pragu pa se takšna zaposlitev šteje za redno.
Socialna varnost za podjetnike
Obvezno zavarovanje za primer nezmožnosti za delo: Samozaposleni (s.p.) naj bodo dolžni plačevati zavarovanje za primer poklicne nezmožnosti za delo, kar jim omogoča osnovno kritje v primeru bolezni ali nezmožnosti za delo za daljše obdobje, podobno nizozemskemu modelu. Zavarovanje naj zagotavlja dohodek vsaj v višini minimalne plače.
Integracija
Poenostavitev pravil za napotene delavce: Ureditev statusa napotenih delavcev na način, ki omogoča lažji vstop v slovenski davčni sistem, hkrati pa omogoča, da so socialno zavarovani v državi zaposlitve. S tem se poveča davčna baza in poenostavi integracija tujih delavcev.
Digitalizacija in poenostavitev postopkov za delovna dovoljenja: Pospešitev in digitalizacija postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj, dovoljenj za prebivanje ter priznavanja tujih kvalifikacij, pri čemer se prednostno obravnavajo sektorji, ki se soočajo s pomanjkanjem kadra.
(verzija 2025-03)